Jedro

Upoštevaje izvedensko mnenje Fakultetne komisije, da tožnica za delo "delavke v proizvodnji" več ni zmožna, jo je v skladu s 3. alinejo 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni in na podlagi 81. člena ZPIZ-2 priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, da gre za psihofizično nezahtevno delo sede, stoje in z malo hoje, brez dvigovanja in/ali prenašanja bremen nad 5 kg, brez stalnih ali ponavljajočih se fleksijskih obremenitev v zapestjih, brez dvigovanja bremen nad nivojem ramen in brez izpostavljenosti vibracijam, s polnim delovnim časom od 16. 4. 2019 dalje. Izreklo je, da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost odločil toženec s posebno odločbo.

Glede na to, da ni izkazano dejansko stanje iz 3. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2, ki bi poleg stvarnih razbremenitev pri delu, indiciranih iz zdravstvenih razlogov, narekovalo tudi časovno omejitev na 4 ure dnevno oz. 20 ur tedensko, je tožbeni zahtevek z izpodbijano IV. tč. izreka sodbe utemeljeno zavrnjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (IV. tč. in del V. tč. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 29. 10. 2019 ter iste številke z dne 11. 6. 2019 (I. tč. izreka). Tožnico je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni in ji priznalo pravico do premestitve na drugo, psihofizično nezahtevno delo sede, stoje in z malo hoje, brez dvigovanja in/ali prenašanja bremen nad 5 kg, brez stalnih ali ponavljajočih se fleksijskih obremenitev v zapestjih, brez dvigovanja bremen nad nivo ramen in brez izpostavljenosti vibracijam, s polnim delovnim časom od 16. 4. 2019 dalje (II. tč. izreka). Izreklo je, da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost odločila tožena stranka s posebno odločbo v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe (III. tč. izreka). Tožničin zahtevek za priznanje pravice do dela v krajšem delovnem času od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko z dnem 18. 9. 2018, je zavrnilo (IV. tč. izreka). Toženo stranko je zavezalo, da tožnici v 15 dneh povrne 696,41 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. tč. izreka).

2. Zoper IV. tč. in del V. tč. izreka sodbe se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom na spremembo tako, da se ji prizna tudi pravica do dela v krajšem delovnem času 4 ure dnevno, pravice iz naslova invalidnosti od 18. 9. 2018 dalje ter povrne dodatnih 232,14 EUR stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi oz. podrejeno, da se sodba v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje, napačno uporabilo materialno pravo in storilo bistvene kršitve po 8., 14. in 15. tč. 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP). Že v pripombah na pisno izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. Univerze B. z dne 2. 8. 2020 (Fakultetna komisija) je specificirala, v katerih delih mnenje ni jasno, popolno in je samo s seboj v nasprotju ter predlagala, da se v skladu z 254. členom ZPP postavi nov sodni izvedenec. Po zaslišanju izvedencev je mnenje ostalo nejasno in nepopolno, na kar je opozorila na naroku 14. 4. 2021. Ne ve, kako bi lahko še bolj specificirala pripombe kot v vlogi 7. 9. 2020. Argument sodišča, da sta člana Fakultetne komisije dolgoletna sodna izvedenca, ne pomeni, da izvedensko mnenje nima nasprotij, nejasnosti in protislovij. Četudi lečeči specialisti nimajo vpogleda v delovno dokumentacijo, bi stališče sodišča pomenilo, da kršijo svoje pristojnosti ko v izvide napišejo mnenje glede razbremenitev pri delu. Dokazna ocena o prepričljivosti, jasnosti, popolnosti in konsistentnosti izvedenskega mnenja je napačna. Sodišče je z nekritičnim povzemanjem izvedencev povozilo pravico do izjave, načelo kontradiktornosti ter napačno uporabilo 254. člen ZPP. Ko je na obravnavi vztrajala, da izvedenca podata mnenje k nekaterim ugotovitvam lečečih specialistov je naletela na žaljive komentarje, da so njene zdravstvene težave subjektivne in da sta se odločila med nič in III. kategorijo invalidnosti s stvarnimi omejitvami. Pristranski odnos izvedencev se kaže tudi v izjavi glede fibromialgije. Golo nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca sicer ni razlog za dokaz z novim, vendar je šlo za obsežne pripombe, na katere ni prejela odgovorov. Razlogovanje o prepričljivosti in konsistentnosti mnenja je samo s seboj v nasprotju, sodbe ni mogoče preizkusiti, obstaja pa tudi nasprotje med listinami ter razlogi sodbe. Gre za kršitvi po 14. in 15. tč. 2. odst. 339. člena ZPP.

Sklicuje se na mnenje zdravstvene komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je edina korektno izvedla osebni pregled,vendar se izvedenca do njenih ugotovitev nista želela opredeliti. Lažno je prikazano, da se ji je zdravstveno stanje od pregleda na zdravstveni komisiji izboljšalo. Povzema izvid osebnega pregleda na zdravstveni komisiji ZZZS z dne 8. 11. 2017. Primerjava z osebnim pregledom na Fakultetni komisiji 16. 7. 2000 kaže, da slednji ni poglobljen. Sodna izvedenca se niti na obravnavi nista opredelila do ortopedskih izvidov z dne 21. 7. 2017, 4. 12. 2017 in 10. 5. 2018, po katerih potrebuje časovno in fizične omejitve pri delu. Gre za nasprotja med mnenji sodnih izvedencev in ostalih specialistov, vključno z mnenjem zdravstvene komisije ZZZS. V zvezi s fibromialgijo sta izvedenca cinično odgovarjala, da gre za subjektivizem, da to ni zveličavna diagnoza, da se uporablja nekritično itd. Nista upoštevala, da je brezposelna in da se pri invalidnosti ne upošteva samo zaposlitev na zadnjem delovnem mestu. Ker ima dokončano osnovno šolo, je usposobljena za delo v proizvodnji oz. nekvalificirano delo. Dolgotrajni bolniški staleži dokazujejo, da je potrebno zadevo obravnavati celostno, saj za delo v polnem delovnem času ni zmožna, temveč le 4 ure dnevno. Izvedenca nista upoštevala, da je ob osebnem pregledu bila že več kot eno leto doma in skrbela za zdravje, pa bolečine še vedno niso prenehale. Ker je osebni zdravnik zahtevek vložil 18. 9. 2018 bi ji morale biti pravice priznane od tega datuma dalje, ne pa od 16. 4. 2019. Sodišče je nepravilno ugotovilo dejansko stanje, napačno uporabilo materialno pravo in kršilo 254. člen ZPP, kar vpliva na zakonitost sodbe v izpodbijanem delu. Posledično ni pravilno ocenilo, da je uspela s 75 %, zato je potrebno k dosojenim 696,41 EUR prisoditi še dodatnih 232,14 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov in v skladu s 350. členom ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na pravilno uporabo materialnega prava ter bistvene kršitve iz 2. odst. 339. člena ZPP. Ugotavlja, da pritožba zoper zavrnilno IV. tč. in del stroškovne V. tč. izreka sodbe ni utemeljena, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Dejanske okoliščine predsodnega upravnega postopka

5. V obravnavani zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper odločbi z dne 29. 10. 2019 in 11. 6. 2019 o zavrnjenih pravicah iz invalidskega zavarovanja. Odločbi sta bili izdani na podlagi skladnih mnenj IK I in IK II, po katerih zaradi lumboishialgije ob degenerativnih spremembah ledvene hrbtenice, cervikobrahialnega sindroma levo ob deg. spremembah vratne hrbtenice in femoropatelarne hondropatije pri tožnici ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta delavke v proizvodnji oz. za poklicno napredovanje, zato pri njej invalidnost ni podana.

Ob osebnem pregledu na IK I (A/4) se je izkazalo, da je tožnica hodila brez šepanja, na poklep je bil boleč CT prehod, srednji prsni del in LS prehod, gibljivost vratu je bila primerna, refleksi rok in senzibiliteta primerna, zmogla je popolno elevacijo z obema rotacijama, predklon izvedla brez posebnih težav skoraj do tal, stopila na prste in pete, lasegue obojestransko je bil negativen. Na desni nogi so bili nekoliko slabši patelarni refleksi, Ahilova enaka, moč dorzifleksije palca in prstov dobra, senzibiliteta ohranjena, gibljivost v obeh kolkih primerna. Glede na funkcijski status v povezavi z listinsko medicinsko in delovno dokumentacijo je bilo ocenjeno, da gre pri tožnici za degenerativne spremembe aksialnega skeleta s kronično bolečinsko simptomatiko v vratnem in ledvenem delu hrbtenice in da nove preiskave ter osebni pregled ni izkazal sprememb v zdravstvenem statusu, ki bi utemeljeval invalidnost.2 Okoliščine neizpodbijanega ugoditvenega dela sodbe

6. Vendar je prvostopenjsko sodišče z neizpodbijanim delom sodbe (I., II. in III. tč. izreka) na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1) zavrnilni upravni odločbi kot nezakoniti odpravilo. Upoštevaje izvedensko mnenje Fakultetne komisije, da tožnica za delo "delavke v proizvodnji" več ni zmožna, jo je v skladu s 3. alinejo 2. odstavka 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju4 (ZPIZ-2) razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni in na podlagi 81. člena ZPIZ-2 priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, da gre za psihofizično nezahtevno delo sede, stoje in z malo hoje, brez dvigovanja in/ali prenašanja bremen nad 5 kg, brez stalnih ali ponavljajočih se fleksijskih obremenitev v zapestjih, brez dvigovanja bremen nad nivojem ramen in brez izpostavljenosti vibracijam, s polnim delovnim časom od 16. 4. 2019 dalje. Izreklo je, da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost odločil toženec s posebno odločbo.

K izpodbijanemu zavrnilnemu delu sodbe

7. Glede na predhodno povzeto dejansko, materialnopravno in procesno stanje zadeve je zavrnitev zahtevka na priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom 4 ure od 18. 9. 2018 dalje logična posledica neizpodbijanega, že pravnomočnega dela sodbe. V sodno socialnem sporu v zvezi z istim predsodnim upravnim postopkom na temelju preostale delazmožnosti za isto časovno obdobje ni mogoče sočasno priznati dvoje različnih pravic iz invalidskega zavarovanja, kot vztraja pritožnica.

8. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je v pisnem izvedenskem mnenju Fakultetne komisije (list. 28-38) ter izpovedi prof. dr. C.C. in prof. dr. D.D. na obravnavi 14. 4. 2021 (list. 68-70) dovolj prepričljive in objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da tožnica zaradi sprememb v zdravstvenem stanju aksialnega skeleta za delo "delavke v proizvodnji" več ni zmožna, temveč od 16. 4. 2019 dalje za drugo ustrezno lažje, psihofizično nezahtevno delo s stvarnimi razbremenitvami v polnem delovnem času. Podrobne utemeljitve iz 7. in 8. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ne ponavlja.

Poudarja le, da je izvedensko mnenje izdelano na podlagi listinske medicinske dokumentacije vključno z izvidi z dne 21. 7. 2017, 4. 12. 2017 in 10. 5. 2018 ter izvida osebnega pregleda, ki vsebuje anamnestične podatke ter ugotovitve kliničnega statusa. Iz izvida izhaja, da je tožnica prekomerno prehranjena, pogovorljiva, vsestransko orientirana, v mirovanju eupnoična, kardiopulmonalno kompenzirana, v središčni čustveni legi, da se brez težav sleče in obleče, da ni antalgičnosti pri hoji, da stopi na pete in prste, predklon napravi do tal, da je razteznost ledvenega dela hrbtenice 10/14 cm, gibljivost vratne hrbtenice normalna, boleči točki v tranverzalnem trapeciusu obojestransko in druge točke v paravertebralnem mišičju. Gibljivost zgornjih in spodnjih okončin je bila normalna, miotatični refleksi simetrično slabše izzivni, brez sentzibilitetnih izpadov, brez atrofij palčeve ali mezinčeve kepe, z navajanjem občutka za slabši dotik po predelu središčnega živca na obeh dlaneh. V kolkih in kolenih je bila gibljivost normalna, navajana bolečina desno, pseudolaseque pozitiven, v skrajnih legah obojestransko, bolečnost v medialni sklepni špranji obeh kolen, refleksi na spodnjih okončinah simetrično izzivni, dorzalna in plantarna fleksija stopal normalna, moč dobra, brez senzibilitetnost izpadov.

Na podlagi izvida kliničnega pregleda izvedenca ugotavljata, da gre pri tožnici za utesnitev v obeh zapestnih prehodih, za trohanterno entezopatijo in za kronični bolečinski obhrbtenični sindrom (fibromilagijo?) brez nevroloških izpadov, z bolečinami predvsem v vratnem delu. Ocenjujeta, da je tožničina delovna zmožnost zmanjšana za manj kot 50 %, da za delo "delavke v proizvodnji" ni zmožna, temveč v polnem delovnem času za drugo delo z razbremenitvami.

9. Glede na funkcijski klinični status v povezavi z izkazanimi degenerativnimi spremembami hrbtenice brez nevroloških izpadov prvostopenjsko sodišče pri dokaznem ocenjevanju pisnega izvedenskega mnenja ter izpovedi izvedencev na obravnavi ni kršilo 8. člena ZPP. Po presoji pritožbenega sodišča je dokazna ocena sprejeta v skladu z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP po skrbni presoji vsakega dokaza posebej, vseh skupaj ter uspeha celotnega postopka. Dokazna ocena ni neprepričljiva, nejasna, nepopolna, nekonsistentna ali napačna, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba.

10. Tožnici ni bila vzeta možnost sodelovanja v dokaznem postopku, saj ji ni bilo preprečeno izjavljanje, predlaganje dokaza z novim sodnim izvedenstvom ali zastavljanje konkretnih vprašanj izvedencema ob njunem zaslišanju, zato ni kršene kontradiktornosti iz 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP. Tudi sicer je sodni izvedenec kot dokazno sredstvo že po naravi stvari strokovni pomočnik sodišča. Sodišče zato ni dolžno slediti predlogu stranke o postavitvi novega izvedenca če oceni, da je dejansko stanje razčiščeno z že pridobljenim mnenjem in izvedba dokaza z drugim izvedencem na razsojo zadeve ne bi vplivala.5 To velja tudi za predmetno zadevo. V postopku ni prišlo niti do relativne kršitve iz 1. odst. 339. člena ZPP, ker neuporaba 254. člena ZPP ne vpliva na zakonitost izpodbijanega zavrnilnega dela sodbe. V 10. točki obrazložitve sodbe je predlog za izvedbo dokaza z novim izvedencem dovolj argumentirano utemeljeno zavrnjen.

11. Ker invalidnost ni le medicinska temveč po definiciji iz 63. člena ZPIZ-2 tudi pravna kategorija, se v tem pritožbenem postopku ni mogoče uspešno sklicevati na mnenja lečečih specialistov, kaj šele na izvid osebnega pregleda pri odločanju o začasni nezmožnosti za delo na zdravstveni komisiji ZZZS. Ne gre za identični pravni dejstvi kot bi se zaradi sklicevanja na izvide lečečega ortopeda z dne 21. 7. 2017, 4. 12. 2017 in 8. 5. 2018 ter osebnega pregleda na zdravstveni komisiji z dne 8. 11. 2017 dalo sklepati iz pritožničinih navedb. Sodnima izvedencema samo zato, ker pri oceni invalidnosti nista ugotovila potrebe po časovni omejitvi kot leta 2017 pri odločanju o bolniškem staležu zdravstvena komisija ZZZS (A/14), ali je v procesu zdravljenja 4. 12. 2017 (A/8) svetoval lečeči ortoped, ni mogoče uspešno očitati pristranskosti, nestrpnosti ali drugih vrednostnih sodb v zvezi z izvidom in mnenjem, ki je tudi po oceni pritožbenega sodišča ob izkazanem funkcijskem in somatskem statusu podano v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj. Isto velja za pritožbeni očitek o žaljivem komentarju fibromialgije, ki pri tožnici sploh ni diagnosticirana.

12. Pred prvostopenjskim sodišče ni prišlo do kršitve po 15. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, saj o odločilnih dejstvih za zavrnilni izrek v zvezi s pravnomočnim ugoditvenim delom sodbe ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnika o izvedbi dokazov, prepisa zvočnega posnetka (list. 68-70) in med samimi temi listinami. Ni niti bistvene kršitve iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, ker izpodbijana zavrnilna IV. tč. izreka sodbe nima pomanjkljivosti, da je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Izrek sodbe v tem delu je popolnoma jasen, razumljiv in v skladu z razlogi iz prepričljive dejanske in pravilne pravne argumentacije v 11. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe.

Glede na to, da ni izkazano dejansko stanje iz 3. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2, ki bi poleg stvarnih razbremenitev pri delu, indiciranih iz zdravstvenih razlogov, narekovalo tudi časovno omejitev na 4 ure dnevno oz. 20 ur tedensko, je tožbeni zahtevek z izpodbijano IV. tč. izreka sodbe utemeljeno zavrnjen.

Odločitev pritožbenega sodišča

13. Zaradi predhodno obrazloženega in ko niti preostala pritožničina izvajanja, od tega, da je bila ob osebnem pregledu na Fakultetni komisiji leta 2020 že več kot eno leto brezposelna, da je v tem času skrbela za svoje zdravje, da bolečine kljub temu niso prenehale, da je šele na obravnavi prvič slišala, da ljudje hodijo po svetu z zlomljenimi hrbtenicami, da to ni nič6 in nekatera druga za pritožbeno rešitev zadeve pravno niso odločilna, je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi IV. tč. izreka prvostopenjske sodbe.

14. Ob takšnem pritožbenem izidu spora o glavni stvari pritožba ne more bit uspešna niti zoper stroškovno V. tč. izreka prvostopenjske sodbe. Glede na 75 % uspeh tožnice v sporu je toženi zavod zakonito zavezan k povračilu 696,41 EUR.

15. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je ob uporabi 165. člena v zvezi z 154. členom ZPP potrebno izreči, da stroške zastopanja po pooblaščeni odvetnici krije sama.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 S sodbo opr. št. III Ps 863/2015 z dne 19. 9. 2016 je bil pred tem zaradi neizkazane invalidnosti že zavrnjen zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 5 Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga; GV Založba; J. Zobec, str. 297. 6 Po izpovedi prof. dr. D.D. iz RTG z dne 21. 1. 2021 izhaja stanje po zlomu na nivoju L5, kar samo po sebi za oceno invalidnosti ni relevantno, temveč tožničina funkcionalna zmogljivost.