Jedro

Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče vložiti po izpolnjenih formalnih pogojih iz prvega odstavka 420. člena ZKP in šele potem, ko je kazenski postopek pravnomočno končan. Edina izjema je določena v četrtem odstavku 420. člena ZKP.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Kranju je s sklepom I K 42761/2016 z dne 19. 8. 2022 zavrnilo predlog zagovornice obdolženega A. A. za izločitev dokazov, konkretno dveh listin, ki sta v izreku sklepa podrobneje navedeni. Zagovornica se je zoper sklep pritožila, s pritožbo pa ni uspela, saj je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom V Kp 42761/2016 z dne 13. 10. 2022, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Po prejemu zadnjega sklepa je zagovornica vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ker od Vrhovnega sodišča pričakuje odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Predlaga odpravo sklepa Višjega sodišča v Ljubljani in ugoditev obdolženčevi pritožbi z dne 12. 9. 2022 ter, da se postopek prekine do odločitve Vrhovnega sodišča o predmetni zadevi.

B.

3. Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče vložiti po izpolnjenih formalnih pogojih iz prvega odstavka 420. člena ZKP in šele potem, ko je kazenski postopek pravnomočno končan (sklep Vrhovnega sodišča I Ips 16412/2013 z dne 20. 3. 2014). Edina izjema je določena v četrtem odstavku 420. člena ZKP, ko je zahtevo za varstvo zakonitosti mogoče vložiti že med kazenskim postopkom zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, razen ko je pripor odredilo Vrhovno sodišče (četrti odstavek 394. člena in drugi odstavek 398. člena ZKP), zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena ZKP).

4. Ker sta bili v obravnavani zadevi obe odločbi nižjih sodišč izdani v času neposredno pred glavno obravnavo, ko torej kazenski postopek še ni pravnomočno končan, in ker po predmetu nista v zvezi z navedeno izjemo, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je zahteva za varstvo zakonitosti sicer podana zoper tako imenovano drugo odločbo, vendar še preden je zahtevo mogoče vložiti. Glede na to zahteve za varstvo zakonitosti ni pošiljalo nasprotni stranki, temveč jo je zaradi neizpolnjenih pogojev po prvem odstavku 423. člena ZKP zavrglo.