Jedro

Upravni organ bi upoštevaje določbo drugega in četrtega odstavka 7. člena ZUP že na vlogo tožnika z dne 7. 10. 2020, ko je opozoril na črno gradnjo in vložil ugovor, moral postopati v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) in stranki omogočiti, da lahko uveljavlja svoje pravice in jo poučiti o možnosti pravnih sredstev, ki jih ima na razpolago.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Upravne enote Slovenska Bistrica, št. 351-46/2021-8 z dne 5. 2. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z 22% DDV v roku 15 dni od vročitve sodbe, po poteku tega roka dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Slovenska Bistrica (v nadaljevanju prvostopenjski organ) s sklepom št. 351-46/2021-8 z dne 5. 2. 2021 zavrgla vlogo tožnika, ki jo je upravni organ obravnaval kot predlog za obnovo postopka zoper pravnomočno končan postopek z odločbo o legalizaciji objekta daljšega obstoja po 117. členu Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ), št. 351-175/2020/9 z dne 28. 8. 2020, za dozidavo objekta (garaže s shrambo orodja), na parc. št. 528/3 k.o. ...

2. Pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo je podal tožnik zaradi kršitve pravil postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ker je prvostopenjski organ njegovo vlogo za obnovo postopka zavrgel kot prepozno in se skliceval na določbo 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik kot mejaš dne 7. 10. 2020 na upravni organ naslovil ugovor, v katerem navaja, da je na inšpekcijske službe podal prijavo črne gradnje. Inšpekcijske službe niso ukrepale, z lažnim podatkom brez preverb in njegovega soglasja pa je bilo izdano gradbeno dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Objekt je grajen 2 m od njegove meje. Tožnik meni, da je bil sporni objekt zgrajen leta 2014 in to neposredno do meje njegovega zemljišča s parc. št. 534 k.o. ... Ker je bil zgrajen objekt leta 2014, nikakor ne predstavlja objekta daljšega obstoja in za legalizacijo prizidka tako ne velja določba 117. člena GZ, ki ureja dejansko legalizacijo objektov daljšega obstoja. Upravni organ je tožnika povabil na razgovor dne 21. 12. 2020 in mu omogočil vpogled v spisno dokumentacijo za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Upravni organ je tudi dne 31. 12. 2020 posredoval tožniku fotokopije dokumentacije, med njimi tudi fotokopijo odločbe o legalizaciji objekta daljšega obstoja št. 351-175/2020-9 z dne 28. 8. 2020 investitorja A. A. Po prejeti dokumentaciji je nato tožnik podal pritožbo zoper navedeno odločbo. Upravni organ se glede vsebinskih navedb v dopisu z dne 2. 12. 2020 in pritožbe dne 15. 1. 2021 opredelil zgolj glede pravočasnosti konkretno vloženega predloga za obnovo postopka. Upravni organ je glede na dejstvo, da je bil tožnik kot mejaš seznanjen z izdanim gradbenim dovoljenjem dne 7. 10. 2020, ter da je bil predlog za obnovo postopka vložen šele 15. 1. 2021 zavzel stališče, da je podani predlog za obnovo postopka šteti kot prepozen.

3. Zoper prvostopenjsko odločbo je vložil tožnik pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor, sedaj Ministrstvo za naravne vire in prostor, zavrnilo. Tožnik je podal pritožbo zaradi kršitve pravil postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ker je po njegovem sklep, s katerim je prvostopenjski organ zavrgel njegovo vlogo za obnovo postopka kot prepozno, nezakonit in nepravilen. Meni, da bi moral prvostopenjski organ njegovo vlogo oziroma pritožbo obravnavati v po obnovitvenih razlogih po 1., 2., in 5. točki 260. člena ZUP. Ker je organ prve stopnje obravnaval pritožbo tožnika, vloženo zoper odločbo o legalizaciji objekta daljšega obstoja z dne 28. 8. 2020 za dozidavo garaže s shrambo orodja na parc. št. 528/3 k.o. ... kot predlog za obnovo postopka, je ugotovil, da je navedena odločba postala dne 9. 9. 2020 pravnomočna zaradi česar je bila pritožba tožnika zoper navedeno odločbo obravnavana kot zahteva za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP. V predmetni zadevi ni bilo sporno, da je tožnik dne 7. 10. 2020 vedel za obstoj odločbe, ki je predmet obnove postopka, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo, ki se nahaja v oddaljenosti 2 m od njegove parcele št. 534 k.o. ..., kot to izhaja iz podatkov dopisa tožnika z dne 7. 10. 2020. Da je tožnik izvedel za izdano odločbo, tako imenovano gradbeno dovoljenje dne 7. 10. 2020, je s tem potrdil tudi ob seznanitvi s sporno gradnjo, na katero je med drugim izjavil, da je dne 7. 10. 2020 izvedel od inšpektorja, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Upravni organ pojasnjuje, da je od takrat začel tudi teči enomesečni subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

4. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu in predlaga, da sodišče odloči, da odločba tožene stranke z dne 10. 9. 2021 v zvezi z odločbo Upravne enote Slovenska Bistrica z dne 6. 2. 2021 ugotovi kot nezakonita in se odpravi. Pri tem priglaša tudi stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka navaja, da je sicer res od gradbenega inšpektorja izvedela dne 7. 10. 2020, da je bila izdana odločba, ki je predmet obnove postopka oziroma gradbeno dovoljenje investitorju A. A., vendar pa tožnik odločbe prvostopenjskega organa ni izpodbijal (oziroma predlagal obnovo postopka, kot je to obravnaval prvostopni organ), le iz razlogov po 9. točki prvega odstavka 260. člena ZUP, temveč zlasti na podlagi dejstev, da je bila za stranko izdana ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb (5. točka 260. člena ZUP). Da je investitor A. A. v postopku navajal neresnična dejstva oziroma, da je bila zanj izdana ugodna odločba na podlagi njegovih neresničnih navedb, je tožnik lahko ugotovil šele po prejemu celotne spisovne dokumentacije oziroma celotnega spisa, ki ga je prejel dne 31. 12. 2020. Skladno z določili 4. točke prvega odstavka 263. člena ZUP, lahko stranka predlaga obnovo postopka v enem mesecu v primeru iz 5. točke 260. člena od dneva, ko je izvedela za obnovitveni razlog. Za obnovitveni razlog je torej, da je izdana odločba na podlagi neresničnih navedb, tako investitorja, kakor tudi pisnih izjav, ki jih je investitor predložil v upravnem postopku, izvedela po prejemu listin iz upravnega spisa dne 31. 12. 2020, zaradi česar je vlogo - predlog za obnovo postopka, ki ga je tožnik vložil dne 15. 1. 2021, šteti za pravočasno. Tožeča stranka ne sprejme zaključka tožene stranke, ko ta v obrazložitvi navaja, da je tožnik v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo navajal, da je le-to potrebno presojati prvenstveno po obnovitvenih razlogih po 1., 2. in 5. točki 260. člena ZUP, do česar se prvostopenjski organ ni opredelil in bo v omenjenem delu potrebno vlogo tožnika z dne 15. 1. 2021 dodatno obravnavati, kar upoštevaje meje pravnomočnosti odločb izdanih v upravnem postopku ni mogoče, oziroma je bila tožena stranka tista, ki bi o navedenih obnovitvenih razlogih morala presojati.

5. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, sodišču je poslala le upravne spise.

6. Sodišče je o tožbi obvestilo tudi A. A. na podlagi prvega odstavka 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot stranko z interesom, ki bi ji bila odprava izpodbijanega upravnega akta v lahko v neposredno škodo. Stranka z interesom A. A. odgovora na tožbo ni podal. **Glede glavne obravnave**

7. Sodišče je v zadevi razpisalo glavno obravnavo za dne 18. 3. 2024. Ker sta se tožeča in tožena stranka z izjavo z dne 11. 3. 2024 in z dne 5. 2. 2024 odpovedali glavni obravnavi ter ni pristopila stranka z interesom A. A., je sodišče odločalo brez glavne obravnave v skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZUS-1. **K točki I izreka:**

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavani zadevi je sporno ali je sklep prvostopenjskega organa, s katerim je le-ta odločil, da se zavrže pritožba tožnika z dne 15. 1. 2021, ki jo je prvostopenjski organ obravnaval na podlagi 9. točke 260. člena ZUP1, kot predlog za obnovo postopka zoper odločbo o dovoljenju za objekt daljšega obstoja, pravilna in zakonita.

10. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, s katerim se poseže v dokončno odločbo zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), če je podan kateri izmed razlogov, ki so taksativno našteti v 260. členu ZUP.

11. Iz upravnega spisa izhaja, da je na zahtevo investitorja A. A. Upravna enota Slovenska Bistrica, dne 28. 8. 2020 izdala dovoljenje za objekt daljšega obstoja, in sicer za objekt - dozidavo - garaže s shrambo orodja, zgrajeno na zemljišču s parc. št. 528/3 k.o. ...

12. Nadalje iz upravnega spisa nesporno izhaja, da je bil tožnik dne 7. 10. 2020 seznanjen z dejstvom, da je bila izdana odločba, ki je predmet obnove postopka oziroma dovoljenje investitorju A. A. za objekt daljšega obstoja. Tožnik je podal dne 7. 10. 2020 "ugovor za izdajo gradbenega dovoljenja prizidka, na parc. št. 530/2 k.o. ... last A. A.", saj tožnikovo zemljišče meji na navedeno parcelo, zato meni, da bi moral biti udeležen v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

13. Upravna enota Slovenska Bistrica je z dopisom z dne 28. 10. 2020 tožniku pojasnila, da v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja za objekt daljšega obstoja lahko sodelujejo stranski udeleženci (npr. sosedje), ki pa lahko ugovarjajo le izpolnjevanju pogojev za izdajo dovoljena, ne pa bližini meje. Tožnika kot lastnika sosednjega zemljišča je tudi povabila v zvezi s prejetimi dopisi dne 7. 10. 2020 in 2. 12. 2020, da se zglasi dne 21. 12. 2020 v prostorih Upravne enote Slovenska Bistrica in lahko opravi vpogled v celotno dokumentacijo in postopek izdaje dovoljenja. Z navedenim je prvostopenjski organ sicer ravnal v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZUP, ko je opozoril tožnika na njegove pravice, vendar pa ni ravnal v skladu s četrtim odstavkom 7. člena ZUP. Slednji določa, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu.

14. Nesporno je tožnik dne 7. 10. 2020, ko je izvedel od inšpektorja, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje, še isti dan podal upravnemu organu ugovor, v katerem je že ugovarjal, da je bilo dano dovoljenje investitorju za objekt daljšega obstoja, brez tožnikovega soglasja kot soseda mejaša, ter tako smiselno predlagal svojo udeležbo v postopku. Po mnenju sodišča je bila tožena stranka dolžna obravnavati tožnikov ugovor kot predlog za obnovo postopka na podlagi 9. točke 260. člena ZUP, to je, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena, ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Če se namreč stranka, ki ni bila udeležena v postopku, pritoži (ugovarja) takrat, ko je pritožbeni rok že potekel za vse stranke, ki so bile udeležene v postopku ali so se stranke že odpovedale pravici do pritožbe, se pritožba obravnava kot predlog za obnovo postopka (peti odstavek 235. člena ZUP).

15. Tožena stranka o ugovoru tožnika z dne 7. 10. 2020 ni odločala in tega dejstva o vloženem ugovoru ni upoštevala pri pravočasnosti podanega predloga za obnovo postopka, zato kot pravilno navaja tožnik že v pritožbi zoper prvostopenjsko odločitev, tožniku ni mogoče očitati procesne neskrbnosti glede vložitve predloga za obnovo postopka. Upravni organ bi upoštevaje določbo drugega in četrtega odstavka 7. člena ZUP že na vlogo tožnika z dne 7. 10. 2020, ko je opozoril na črno gradnjo in vložil ugovor, moral postopati v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) in stranki omogočiti, da lahko uveljavlja svoje pravice in jo poučiti o možnosti pravnih sredstev, ki jih ima na razpolago. Z dopisom dne 2. 12. 2020 je tožnik dopolnil vlogo z dne 7. 10. 2020 in pojasnil že zatrjevano. Tožnik je torej storil vse, da je zavaroval svojo pravico do izrednega pravnega sredstva.2

16. Po določbi 43. člena ZUP ima pravico se udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Slednje pomeni, da mora med stranskim udeležencem in upravno stvarjo, ki je predmet upravnega postopka, obstajati določeno razmerje, ki ga ureja materialni predpis s tem, ko določa kdo ima pravico, obveznost in neposredno pravno korist v konkretni upravni zadevi. V obravnavani zadevi je materialni predpis GZ, ki določa kdo ima pravico, obveznost ali neposredno pravno korist v postopkih, ki se vodijo na podlagi zakona.3

17. Tožnik je res šele 15. 1. 2021 vložil pritožbo zoper dovoljenje investitorju za objekt daljšega obstoja z dne 28. 8. 2020, po prejemu celotne spisovne dokumentacije dne 31. 12. 2020, vendar ni mogoče prezreti dejstva, da je ugovor zoper navedeno dovoljenje vložil že 7. 10. 2020, torej pravočasno, v roku enega meseca v skladu z 9. točko 260. člena ZUP,4 ki pa ga tožena stranka ni obravnavala.

18. Ker po povedanem upravni postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bil pravilen in zakonit, tožena stranka ni imela podlage za zavrženje tožnikove vloge oz. pritožbe, je tako podana bistvena kršitev določb postopka. Zato je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

19. Tožena stranka bo morala odpraviti navedene kršitve in ponovno odločiti o pritožbi tožnika z dne 15. 1. 2021 v zvezi z vlogo z dne 7. 10. 2020 in se vsebinsko opredeliti do ugovorov tožnika. V ponovljenem postopku je upravni organ vezan na stališče sodišča, ki se tiče postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

**K točki II izreka:**

20. Glede na to, da je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v roku 15 dni od vročitve te sodbe v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku, v upravnem sporu je tožnik, ki ga zastopa odvetnik kot pooblaščenec upravičen do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR in z 22% DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

21. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena, ni bila dana možnost udeležbe v postopku; 2 Določba 5. točke 1. odstavka 263. člena ZUP jasno določa vezanost začetka teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka na dan, ko je stranka izvedela za izdajo odločbe. V roku enega meseca je zato morebitni predlagatelj obnove postopka dolžan storiti vse, da zavaruje svojo pravico do navedenega izrednega pravnega sredstva: da se seznani z odločbo - jo pridobi, vpogleda ali kako drugače preveri njeno vsebino, da presodi, ali ta kakorkoli vpliva na njegov pravni položaj in da sprejme odločitev o vložitvi predloga za obnovo postopka. 3 Stranski udeleženci v postopku izdaje gradbenega dovoljenja so lahko lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja, razen če pristojni upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da gradnja nanj ne vpliva; Pristojni upravni organ za gradbene zadeve osebe iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki so ji znane na podlagi uradnih evidenc, seznani o začetku postopka in jih povabi k udeležbi z osebno vročitvijo(druga alineja 2. odst. 36. in 1. odst. 37. člen GZ). 4 Stranka lahko predlaga obnovo postopka v primeru iz 9. točke 260. člena ZUP samo v enem mesecu, in sicer od dneva ko je izvedela, da je bila odločba izdana (5. točka prvega odst. 263. člena ZUP). S tekom subjektivnega roka je varovan položaj v postopku neudeležene stranke, pri čemer rok začne teči šele takrat, ko je stranka izvedela, da je bila odločba izdana, in sicer v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Po preteku treh let od dokončnosti se obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti.