Jedro

Slednje potrjujejo tudi stališča iz dokaj enotne sodne prakse ter teorije, da le takrat, ko med starši obstaja zelo visoka stopnja konflikta, ki ogroža otroka, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo izvajala starša skupno. Sodišče druge stopnje se strinja z oceno, da stopnja konflikta med staršema ni tolikšna, da bi ogrožala korist otrok.

Izrek

I. Pritožbi predlagateljice se delno ugodi tako, da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v drugi alineji točke IV. izreka, v točki III. izreka pa se spremeni tako, da ta točka glasi: „A. A., rojena 1988, EMŠO: je kot starš mladoletne C. C., rojene 2013, EMŠO: in mladoletnega D. D., rojenega 2018, EMŠO: , oba stanujoča ..., dolžna plačevati preživnino v znesku 100,00 EUR (z besedo: sto evrov 00/100) mesečno za posameznega otroka, od 2. 4. 2021 naprej, in sicer do vsakega 5. dne v mesecu za tekoči mesec, do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v RS, za tem pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratni objavi količnika uskladitve preživnin pristojnega ministrstva in obvestila pristojnega centra za socialno delo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne mesečne preživnine do plačila, in sicer na TRR nasprotnega udeleženca.

Nasprotni udeleženec B. B. je kot starš mladoletne C. C. in mladoletnega D. D., stanujoča ..., dolžan plačevati preživnino v znesku 150,00 EUR (z besedo: sto petdeset evrov 50/100) mesečno za posameznega otroka, od 2. 4. 2021 naprej, in sicer do vsakega 5. dne v mesecu za tekoči mesec, do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v RS, za tem pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratni objavi količnika uskladitve preživnin pristojnega ministrstva in obvestila pristojnega centra za socialno delo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne mesečne preživnine do plačila, in sicer na TRR predlagateljice.“

II. V presežku se pritožba zavrne ter potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Predlagateljica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se mladoletna C. C. in D. D. zaupata v skupno varstvo in vzgojo staršema - predlagateljici in nasprotnemu udeležencu (točka I izreka), določilo, da je stalno prebivališče in naslov za vročanje poštnih pošiljk za oba otroka ..., ter da je za prevzem pošiljk pooblaščena mati (točka II izreka), odločilo, da je vsak od staršev dolžan plačevati preživnino v znesku 100,00 EUR za posameznega otroka mesečno od 2. 4. 2021 naprej, od prve uskladitve preživnin pa v valoriziranih zneskih (točka III izreka), ter določilo stike med staršema in mladoletnima otrokoma, in sicer dokler bosta oba starša živela na skupnem naslovu, se stiki izvajajo po sprotnem dogovoru med staršema skladno z načelom varstva pravic in koristi mladoletnih otrok, ko se eden od staršev odseli, pa tako, da otroci s staršem, ki se odseli, preživljajo vsak drugi konec tedna od četrtka po šoli do ponedeljka zjutraj, praznike in šolske počitnice polovico pri vsakem staršu, božične in novoletne počitnice pa izmenoma pri vsakem od staršev tako, da jih eno leto preživijo z očetom, drugo leto z materjo, pri čemer prvi tako določen stik pripada očetu (točka IV izreka). V presežku je predlog zavrnilo (točka V izreka) ter odločilo, da vsaka nepravdna stranka krije svoje stroške postopka (točka VI izreka).

2. Predlagateljica s pritožbo izpodbija sklep v celoti iz vseh pritožbenih razlogov, pri čemer izpostavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da skupno starševstvo ni v korist mladoletnima otrokoma, saj v zadnjem času prihaja do nenehnih prepirov med staršema, nasprotni udeleženec govori zelo grde besede predlagateljici, jo žali, ponižuje v pričo otrok, mladoletno hčerko čustveno izkorišča na način, da ji prikazuje kako on trpi, vztraja, da otrok še vedno spi z njim v zakonski postelji, čeprav ima C. C. urejeno sobico, kar se odraža na otroku, ki je prestrašena, vznemirjena, če očeta ni pravi čas domov iz službe, govori mami besede, ki jih govori oče. C. C. ne upošteva avtoriteto mame, k čemur jo oče vzpodbuja. Oče se ne ukvarja z otrokoma, ko je doma večinoma leži na kavču in se ne zanima kaj otroka delata. Komunikacija med udeležencema je nemogoča, ne moreta se pogovoriti niti o osnovnih stvareh za otroka, kar vse se je s strani nasprotnega udeleženca bistveno poslabšalo po prejemu izvedeniškega mnenja v predmetni zadevi. Pri določitvi preživnine sodišče ni upoštevalo porazdelitve preživninskih bremen staršev, in sicer ima predlagateljica bistveno večjo vlogo skrbi za potrebe mladoletnih otrok, saj v celoti sama skrbi za gospodinjstvo otrok, za prehrano, pranje in likanje ter čiščenje, ter za šolske obveznosti otrok. Predlagateljica prejema najmanj 50 % nižje mesečne prihodke od nasprotnega udeleženca ter je pretežno najmanj 70 % skrbi za potrebe otrok na njej, tako da bi bilo potrebno preživninsko obveznost za otroka deliti sorazmerno, in sicer 30 % plačila preživnine predlagateljici in 70 % nasprotnemu udeležencu. Nadalje očita, da stiki, kot jih je določilo sodišče, niso v korist mladoletnih otrok. Glede na to, da se pričakuje, da se bo odselil nasprotni udeleženec, ki, kot izhaja iz sodnega spisa, zaradi delovnega časa zaposlitve ne bo mogel poskrbeti za otroka, da ju spravi zjutraj v šolo in prevzame po koncu šole. Sodišče ni podalo obrazložitve zakaj taka odločitev o stikih, tako da se v tem delu ne da preizkusiti, kar predstavlja kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene očitke ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V skladu s 135. členom DZ imajo starši glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter za njegov razvoj tudi po razpadu zakonske zveze1. Koristi otroka so njihova poglavitna skrb, država pa jim nudi pomoč pri izvajanju njihove odgovornosti. Načelo ima podlago v ustavni ureditvi (55. člen Ustave Republike Slovenije) in mednarodnih konvencijah (18. člen Konvencije o otrokovih pravicah), za njegovo izvedbo v dejanskem življenju pa je najbolj primeren institut skupne vzgoje in varstva. To obliko varstva in vzgoje otroka lahko sodišče izreče v skladu z določbami Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) brez predloga udeležencev in kljub morebitnemu nestrinjanju obeh od staršev ali enega od njiju. Otrokova korist je najbolje varovana takrat, ko sta tudi po razpadu skupne življenjske skupnosti, starša v odnosu do njega v enakem pravnem položaju, ob pogoju, da sta oba primerna za zaupanje v varstvo in vzgojo.

6. Sodišče druge stopnje po opravljenem uradnem pritožbenem preizkusu ter v okviru pritožbeno uveljavljenih razlogov ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dovolj vestno in skrbno ocenilo izvedene dokaze ter jih povezalo v skupno dokazno oceno (določbi 8. člena ZPP v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1) in posledično pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter dejstva, pomembna za odločitev o skupnem starševstvu, pravilno materialnopravno kvalificiralo. Sodišče prve stopnje je dalo ustrezno dokazno težo izvedeniškemu mnenju izvedenke klinične psihologinje, čigar naloga je bila oceniti starševske kapacitete ter čustvene vezi med otrokoma in starši. 7. Bistveni pritožbeni očitek je dejansko v tem, da je sodišče napačno materialnopravno presodilo, da je skupno starševstvo v korist mladoletnima otrokoma. Ta zaključek pritožba izpodbija z navedbami, da starša nista sposobna niti nujne osnovne komunikacije v zvezi z njunima mladoletnima otrokoma. Izvedenka klinična psihologinja je v zvezi z dejstvi, pomembnimi za odločitev o skupnem starševstvu, podala pisno mnenje ter ga nato v dopolnitvi še natančneje pojasnila. Ugotovila je, da imata oba starša povsem ustrezne osebnostne lastnosti in starševsko vzgojne kapacitete, da pa lahko vsak od njiju ponudi otrokoma drugačne a dopolnjujoče izkušnje, da sta oba pri zadovoljevanju razvojnih potreb otrokoma naklonjena, da imata pozitivno stališče do preživljanja časa otrok pri drugem staršu, ter da ni zaznala, da bi se zamere iz partnerskega odnosa pretirano prenašale v starševski prostor. Predvsem pa je v prid skupnemu starševstvu ugotovitev izvedenke, da otroka v primeru skupnega starševstva razbremenimo krivde in strahu pred tem, da bi izgubila odnos z enim izmed staršev, saj je izvedenka ugotovila, da sta otroka zelo lojalna obema staršema.

8. Sodišče prve stopnje je zato ob zaključkih izvedeniškega mnenja in ostalih izvedenih dokazih pravilno presodilo, da so podani pogoji za skupno starševstvo. Slednje potrjujejo tudi stališča iz dokaj enotne sodne prakse ter teorije, da le takrat, ko med starši obstaja zelo visoka stopnja konflikta, ki ogroža otroka, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo izvajala starša skupno2. Sodišče druge stopnje se strinja z oceno, da stopnja konflikta med staršema ni tolikšna, da bi ogrožala korist otrok.

Glede preživnine:

9. Predlagateljica v nadaljevanju utemeljeno izpodbija odločitev sodišča glede višine preživnine (točka III. izreka). Potrebno je namreč pritrditi pritožbi, da je sodišče zmotno materialno pravno okvalificiralo dejstva (ta pritožbeno niso sporna), ki so pomembna za določitev višine preživnine. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje pritožba pravilno izpostavlja, da sodišče pri porazdelitvi preživninskih bremen staršev ni upoštevalo višine njunih dohodkov. Sodišče prve stopnje je ugotovilo preživninske potrebe mladoletne hčerke in sina ter višino dohodkov vsakega od staršev in sicer 1.032,00 EUR za predlagateljico in 1.540,00 EUR za nasprotnega udeleženca. Pravilno je sicer navedlo, da na določitev višine preživnine v obravnavanem primeru delno vpliva prebivanje staršev na skupnem naslovu, torej v isti stavbi ter način izvajanja skupnega starševstva po sprotnem dogovoru, s čimer je utemeljilo, da preživnina kot je določena, ne pokrije mesečno ugotovljenih potreb pet letnega sina in deset letne hčerke.

10. Vendarle pa dejstvo, da je plača očeta približno za polovico višja od materine plače, utemeljuje določitev višje preživnine očetu in s tem nekoliko drugačno razporeditev preživninskega bremena, kot jo je upoštevalo sodišče prve stopnje. Zato je pritrditi pritožbi, da je sodišče na pravilno ugotovljeno dejansko stanje delno zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je zato preživnino, ki jo bo dolžan plačevati oče, zvišalo na znesek 150,00 EUR za vsakega otroka. Tako bo mati za oba otroka prispevala mesečno skupaj 200,00 EUR, oče pa za oba skupaj 300,00 EUR. Ob ugotovljenih mesečnih potrebah obeh otrok, bosta starša še vedno morala finančno skrbeti za mladoletna otroka tudi v okviru njunega gospodinjstva, kar utemeljuje tudi dejstvo, da se režim skupnega starševstva izvaja po dogovoru.

11. Dejstvo prebivanja predlagateljice in nasprotnega udeleženca v isti stavbi in določen režim sprotnega dogovarjanja glede preživljanja otrok pri enem od staršev, torej sedanji način izvajanja skupnega starševstva, pa ne pritrjuje pritožbi, da bi sodišče pri določanju višine preživnine moralo upoštevati tudi večjo vlogo matere pri skrbi za gospodinjstvo in šolske obveznosti otrok, zato še dodatno zvišanje preživnine ni utemeljeno.

Glede izvajanja stikov v primeru, da se eden od staršev odseli s skupnega naslova:

12. Pritrditi je tudi pritožbenemu očitku, da se sklep sodišča prve stopnje zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih ne more preizkusiti v delu, kjer je sodišče odločilo o načinu izvajanja stikov po tem, ko se bo eden od staršev odselil iz dosedanjega skupnega bivališča. Kdaj in kam se bo eden od staršev preselil, je v trenutku odločanja o tem predlogu še bodoče negotovo dejstvo. Vendarle pa je od teh konkretnih okoliščin, ki še niso znane, v največji meri odvisen takratni način izvajanja skupnega starševstva (oddaljenost novega bivališča starša od otrokovih šol, možnost organizirati prevoze otrok v šolo oziroma v vrtec). Sodišče prve stopnje zato bistvenih konkretnih okoliščin ni moglo ugotavljati in zato v obrazložitvi tudi ni navedlo razlogov o teh pravno pomembnih dejstvih. Odločitev v drugi alineji točke IV. je zato sodišče druge stopnje razveljavilo. Ko bo to novo dejstvo nastopilo, se bosta starša primarno3 morala zavzemati za dogovorno ureditev novega režima izvajanja skupnega starševstva, upoštevaje vse navedeno, predvsem pa koristi mladoletnih otrok, ki ostajata njuna hči in sin ne glede na razpad njune življenjske skupnosti. Iz podatkov spisa izhaja, da sta starša sposobna delovati zrelo, se vzdrževati medsebojnih obtoževanj, kar potrjujejo tudi ugotovitve izvedenke, da sta oba sposobna poskrbeti za zagotovitev največje koristi skupnih otrok. Zato se bosta morala starša ob urejanju novega režima izvajanja skupnega starševstva zavedati, da je za dobrobit skupnih otrok nujno, da se bosta sporazumela in dogovarjala glede tekočih vprašanj v zvezi z otroci, ker prav vseh podrobnosti ni mogoče določiti s sodnim sklepom.

13. Na podlagi pete alineje 358. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in v zvezi z 42. členom ZNP-1, je zato sodišče druge stopnje po odpravi kršitve zmotne uporabe materialnega prava delno spremenilo višino preživnine, ki jo bo dolžan plačevati nasprotni udeleženec ter razveljavilo odločitev o režimu izvajanja skupnega starševstva v prihodnosti po selitvi enega od staršev. Ker v preostalem izpodbijanem delu ni ugotovilo niti izrecno zatrjevanih niti uradoma upoštevanih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbo predlagateljice zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 40. člena ZNP-1. 1 K. Zupančič, Družinsko pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1999, stran 68. 2 M. Čujović, Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, stran 420. 3 V primeru nastopa bistveno spremenjenih okoliščin Družinski zakonik omogoča ponovno odločanje sodišča.