Jedro

Ob upoštevanju 29. člena ZNP, po katerem sodišče v nepravdnem postopku tudi meritorne odločbe izdaja v obliki sklepov, je za pravilno uporabo tarifne številke 22 treba ugotoviti, ali se tožniku nagrada odmerja za pritožbo zoper sklep, s katerim je bilo v zadevi odločeno meritorno, ali za pritožbo zoper sklep, ki je procesne narave.

Izrek

1. Tožbi se ugodi. Sklep Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp ... z dne 5. 7. 2007 se odpravi in zadeva vrne Okrožnemu sodišču v Kopru v ponovni postopek.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti stroške postopka v višini 80 EUR, povečani za 20 % DDV, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Po izpodbijanem sklepu Okrožnega sodišča v Kopru se tožniku, za opravljene storitve iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe istega sodišča opr. št. Bpp ... z dne 29. 6. 2007, odmerijo nagrada in stroški v višini 112,37 EUR. Iz obrazložitve sledi, da je sodišče prosilki A.A. odobrilo nujno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Bpp) v obliki sestave pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Sežani opr. št. N ... z dne 13. 6. 2007 in za njeno izvedbo določilo tožnika. Tožnik je strokovni službi za Bpp pravočasno vrnil napotnico in stroškovnik z dokazili o opravljeni storitvi. Po določbi 6. odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravi pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004-u.p.b.) je za pravno pomoč odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. Tožnik je iz naslova opravljene storitve uveljavljal 1500 točk za sestavo pritožbe, 2% materialnih stroškov in 20% DDV. Sodišče mu je priznalo in odmerilo nagrado v višini 200 točk, materialne stroške v višini 4 točk in DDV, kar skupaj znaša 112,37 EUR. Nagrado za sestavo pritožbe zoper sklep je odmerilo v skladu s 3. b točko tar. št. 22 OT, in ne v višini 1500 točk, kot je to predlagal odvetnik.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja, ker meni, da temelji na napačni uporabi materialnega prava – Odvetniške tarife. Stroške je priglasil v skladu s 3. a točko tar. št. 22, saj je v konkretnem primeru šlo za pritožbo zoper meritorno odločbo v nepravdnem postopku in ne za pritožbo zoper sklep, ki je bil izdan v postopku. Okrajno sodišče v Sežani je namreč s sklepom opr.št. N ... predlog stranke za delitev solastnine zavrnilo in s tem v zadevi odločilo meritorno. Po 3. b točki tarifne št. 22 OT se obračunavajo nagrade v primeru pravnih sredstev zoper sklepe v postopku, s katerimi se postopek meritorno ne konča. Tožnik pripominja še, da sodišče v nepravdnem postopku (29. člen ZNP) vselej odloča v obliki sklepov in da je zato za pravilno uporabo tar. št. 22 potrebno ugotavljati, ali gre za meritorno ali zgolj procesno odločitev, ne pa tarife uporabljati zgolj na podlagi naziva odločbe. Ob pravilni uporabi tar. št. 22 OT bi mu tožena stranka morala priznati nagrado in stroške v višini 839,98 EUR, tako da mu kot izvajalcu glede na že priznani znesek pripada še razlika v višini 727,61 EUR, kar zahteva s to tožbo. Iz obrazložitve sklepa pa tudi niso razvidni razlogi, ki naj bi narekovali uporabo 3.b točke tar. št. 22 in ne točke 3.a iste tarifne številke, po kateri je nagrado uveljavljal tožnik. Na podlagi tako pomanjkljive obrazložitve sklepa ni mogoče preizkusiti in je zato po mnenju tožnika podana tudi bistvena kršitev določb upravnega postopka. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in v zadevi odloči tako, da tožniku odmeri stroške in nagrado v priglašeni višini 839,98 EUR oziroma, da izpodbijani sklep spremeni tako, da nagrado in stroške odmeri v dodatni višini 727,61 EUR. Zahteva tudi povrnitev stroškov upravnega spora v priglašeni višini z zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila.

Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

V zadevi je sporna uporaba 3.b točke tarifne številke 22 OT, skladno s katero se tožniku po izpodbijanem sklepu odmerita nagrada (in povračilo stroškov). V tem pogledu iz obrazložitve izhaja le, da se tožniku nagrada odmeri po 3.b in ne 3.a točki tarifne številke 22 OT, po kateri je (ob upoštevanju višine priglašene nagrade) stroške priglasil tožnik. Tožnik po presoji sodišča utemeljeno opozarja, da v sklepu razlogi za tako odločitev niso navedeni. Ob upoštevanju 29. člena ZNP, po katerem sodišče v nepravdnem postopku tudi meritorne odločbe izdaja v obliki sklepov, je tudi po presoji sodišča za pravilno uporabo tarifne številke 22 treba ugotoviti, ali se tožniku nagrada odmerja za pritožbo zoper sklep, s katerim je bilo v zadevi odločeno meritorno, ali za pritožbo zoper sklep, ki je procesne narave. Navedena ugotovitev, ki je za odločitev o sporu bistvenega pomena, iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Oblika sodne odločbe izdane v nepravdnem postopku skladno z navedenim ni zadostna podlaga za presojo pravilnosti uporabe tar. št. 22 OT.

Ker na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku pred izdajo izpodbijanega akta ne more rešiti spora, izpodbijani sklep pa je v pogledu uporabe OT bistveno pomanjkljivo obrazložen, je sodišče tožbi ugodilo tako, da je izpodbijani sklep na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, v nadaljevanju: ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Kopru v ponovni postopek. Predlogu tožeče stranke za sojenje v sporu polne jurisdikcije ob upoštevanju določb 65. člena ZUS-1 ni sledilo. Čeprav je tožnik v tožbi kot tožečo stranko označil tudi upravičenko do brezplačne pravne pomoči A.A., ki jo zastopa po odločbi Bpp Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. ... z dne 29. 6. 2007, je sodišče kot tožeče stranke ni obravnavalo. Odločba Bpp, na katero se sklicuje tožnik, namreč ni podlaga za zastopanje upravičenke v upravnem sporu.

Sodišče je v zadevi odločalo na nejavni seji na podlagi prve alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1. Odločitev o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in 1. odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007), po katerem se, če je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa v postopku ni imel pooblaščenca, tožniku priznajo stroški v višini 80 EUR. Zamudne obresti od tako odmerjenih stroškov, povečanih za 20% DDV, začnejo teči s prvim dnem zamude in torej s prvim dnem po poteku paricijskega roka.