Jedro

Obstoj kaznivega dejanja je predhodno vprašanje v pravdnem postopku le v izjemnih primerih in sicer takrat, ko je kaznivo dejanje pogoj za nastanek določene civilnopravne posledice.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi sklenilo, da se pravdni postopek prekine do pravnomočnosti kazenskega postopka, ki se vodi zoper toženo stranko E. B..

2. Tožeča stranka se proti temu sklepu pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku) ter predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da lahko sodišče res v skladu z določbo prvega odstavka 206. člena ZPP prekine pravdni postopek, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja. Za to pa ne gre v konkretni zadevi, saj pri vprašanju, ali je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, ne gre za predhodno vprašanje za pravdni postopek, ker je odločitev v pravdni zadevi neodvisna od izida kazenskega postopka. Temelji na civilno-pravni odgovornosti, ki je strožja oblika odgovornosti od kazenske, kar pomeni, da je ne glede na morebitno oprostilno sodbo odgovornost tožene stranke podana. Poleg tega lahko kazenski postopek traja dolgo časa in je njegov izid negotov, pravdni postopek pa je lahko bistveno hitreje zaključen in bi se s prekinitvijo pravdnega postopka njegov potek bistveno podaljšal. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je sklep o prekinitvi postopka oprlo na 1. točko prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Ugotovilo je, da je tožeča stranka kot subsidiarni tožilec vložila zoper toženo stranko obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 262. členu KZ ter da se v tem pravdnem postopku zastavlja vprašanje, ali je bila škoda povzročena s kaznivim dejanje kot predhodno vprašanje.

5. ZPP v določbi 206. člena omogoča prekinitev postopka, če so za to izpolnjeni predvideni razlogi. Po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, v drugem odstavku istega člena pa so predvidene okoliščine, pri katerih zakon sodišču zgolj daje možnost, da prekine postopek, če oceni, da je to smotrno (med ostalim tudi v primeru, če je odločitev o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje). Pritožba pravilno opozarja, da vprašanje, ali je bila škoda, ki je nastala tožeči stranki, povzročena s kaznivim dejanjem, ni predhodno vprašanje za ta pravdni postopek. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Določbe 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP ni mogoče uporabiti v primerih, ko pravdno in kazensko sodišče rešujeta identično dejansko stanje. Teorija in sodna prakso prekinitev pri identičnem dejanskem stanju zavračata (Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Komentar dr. Vesne Rijavec k 206. členu). Obstoj kaznivega dejanja pa je predhodno vprašanje v pravdnem postopku le v izjemnih primerih in sicer takrat, ko je kaznivo dejanje pogoj za nastanek določene civilnopravne posledice, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Ker za prekinitev postopka ni pravne podlage niti po določbi prvega niti po določbi drugega odstavka 206. člena ZPP, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.

6. Pritožbeni stroški, ki jih je tožnik priglasil, so del pravdnih stroškov in je odločitev o njih pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).