Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

V odločbi, s katero je bila zavrnjena revidentkina zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, in odločbi, s katero je bila zavržena revidentova pritožba, obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je mogoče z uspehom uveljavljati le, če revident natančno in konkretno opredeli pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navede okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opravi primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop in zatrjevano odstopanje tudi utemelji.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (1. in 2. točka izreka sodbe in sklepa) sta tožnika (revidenta) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicujeta na 1. in 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglašata stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo (1. in 2. točko izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo: tožbo revidentke A. A. zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostave Moste – Polje z dne 16. 12. 2010 (1. točka izreka sodbe in sklepa) in tožbo obeh revidentov zoper 1. točko izreka odločbe tožene stranke z dne 16. 5. 2011 (2. točka izreka sodbe in sklepa). S sklepom (3. in 4. točko izreka sodbe in sklepa) pa je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo tožbo revidenta B. B. zoper zgoraj citirani prvostopenjski akt Upravne enote Ljubljana, z dne 16. 12. 2010 (3. točka izreka sodbe in sklepa) in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (4. točka izreka sodbe in sklepa). Prvostopenjski upravni organ je z izpodbijanim aktom zavrnil zahtevek revidentke A. A. za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo novogradnje oziroma nadomestne gradnje stanovanjskega objekta V. na tam navedenem zemljišču. V upravnem postopku je bilo na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ugotovljeno, da naj bi se na zemljišču gradil po etažnosti in po zazidani površini večji objekt, kot je bil prvoten (sicer že odstranjen) objekt. Gradnja takega objekta pa ni v skladu s prostorskim aktom, ki na zemljišču nameravanega posega dopušča le nadomestno gradnjo, torej gradnjo objektov, ki so po velikosti in namembnosti enaki odstranjenemu objektu. Revidentkina zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja je bila zato zavrnjena. Zoper prvostopenjski akt sta pritožbo vložila oba revidenta (A. A. in B. B.). Tožena stranka je z odločbo z dne 16. 5. 2011, zavrgla pritožbo revidenta B. B., ker v upravnem postopku izdaje akta ni bil stranka ali stranski udeleženec (1. točka izreka). Pritožbo revidentke A. A. je tožena stranka zavrnila (2. točka izreka) in odločila, da revidentka sama nosi stroške pritožbenega postopka (3. točka izreka).

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidenta uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. V obravnavani zadevi revidenta izpodbijata odločbo, s katero je bila zavrnjena revidentkina zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja in odločbo, s katero je bila zavržena revidentova pritožba. V teh odločbah pa obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednost, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega dostavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Tega ne spremeni niti revizijska navedba, da gre za gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt, ki naj bi bil ocenjen na 520.000,00 EUR. Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo tudi v svojih številnih odločbah kot npr. X Ips 115/2009, X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 494/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011, X Ips 301/2011. 7. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije tudi po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

9. Revidenta sta dovoljenost revizije po citirani 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 utemeljila z navedbo: „da gre za sodbo, ki bistveno odstopa od sodne prakse sodišča in določb zakona, da se sodba lahko opira samo na dejstva in dokaze o katerih so se stranke izjasnile pred sodiščem ali pred organi, ki so odločali v postopku za izdajo upravnega akta (62. člen ZUS-1).“ Navedla sta še, da je sodišče njuno tožbo zavrnilo iz drugih razlogov, kot so navedeni v izpodbijanem upravnem aktu.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča revidenta s to navedbo zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije nista izkazala.

11. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je mogoče odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 z uspehom uveljavljati le, če revident natančno in konkretno opredeli pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navede okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opravi primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop in zatrjevano odstopanje tudi utemelji (npr. X Ips 513/2009, X Ips 496/2010, X Ips 410/2011,X Ips 469/2011, X Ips 123/2012, X Ips 159/2012, X Ips 187/2012).

12. Opisanega trditvenega in dokaznega bremena revidenta nista izpolnila. Nista namreč navedla, katero je tisto pomembno pravno vprašanje v zvezi s procesnim jamstvom kontradiktornosti postopka, glede katerega pričakujeta odločitev Vrhovnega sodišča in tudi nista navedla odločb Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana sodba odstopala. Pa tudi sicer iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje odločilo le na podlagi določb prostorskega akta in s strani revidentke predložene projektne dokumentacije, tako kot pred njim oba upravna organa, zato je tudi njuna nadaljnja navedba, da je sodišče prve stopnje tožbo zavrnilo iz drugih razlogov (3. alineja drugega odstavka 63. člena ZUS-1) protispisna.

13. Ker revidenta nista izkazala izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

14. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).