Jedro

Revizija je dopuščena v smeri materialnopravnega preizkusa pravnomočne odločitve, da sta tožnici (so)lastnici nepremičnine parc. št. 1017 k.o. ...

Izrek

Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravnomočne odločitve, da sta tožnici (so)lastnici nepremičnine parc. št. 1017 k. o. ...

Obrazložitev

1. Tožnici uveljavljata ugotovitev svoje (so)lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 1017 k. o. ...

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, sodišče druge stopnje pa je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper to sodbo je toženka na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem poudarja, da je za odločitev v tej zadevi bistven odgovor na vprašanje, ali sta tožnici priposestvovali lastninsko pravico na parc. št. 1017 k. o. ..., oziroma vprašanje dobrovernosti posesti (četrti odstavek 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, v nadaljevanju ZTLR). Sporna nepremičnina je nastala z obnovo zemljiške knjige leta 1988 (Rz 240/83-425) iz nepremičnin parc. št. 1353/2, dela 1353/1, 65/1, 65/2 in dela 3366/3 k. o. ... Zemljišče par. št. 65/2 je postalo družbena lastnina na podlagi sklepa o razdružitvi skupnega premoženja (R 6/77 z dne 10. 11. 1978), pred tem pa je bil 8. 10. 1972 nacionaliziran idealni delež. Lastninska pravica na parc. št. 65/1 in 1353/2 ter 1353/1 se je prenašala z dedovanjem. Poizvedovalni zapisnik – obnovo zemljiške knjige za k. o. ... je podpisal pravni prednik tožnic D. G. (Rz 240/83-364). Če bi se ta res štel za lastnika, bi to ugotovil ob obnovi zemljiške knjige, katere namen je uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim; nerazumno je, da bi ob predočitvi posestnega stanja spregledal pet zemljišč, iz katerih je nastala sporna nepremičnina. Na strani tožnic je bilo opravljenih več zapuščinskih postopkov, zato je nerazumljivo, da bi vsi spregledali pet zemljišč. Toženka meni, da glede na obnovo zemljiške knjige, zapuščinske postopke, razdružitev skupnega premoženja in zakupno pogodbo med pravno prednico tožnic in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije dobrovernost posesti ni podana. Lastnik prav gotovo ne bi sklenil zakupne pogodbe za svoja zemljišča. Argumentacija, da v obdobju zatrjevanega priposestvovanja vpisi v zemljiško knjigo niso imeli takšnega pomena kot danes, je nesprejemljiva. Sodišče druge stopnje skuša utemeljiti priposestvovanje parc. št. 65/2 z ugotovitvijo, da je bila pravica priposestvovana pred nacionalizacijo, pri čemer toženka opozarja, da sta bila priči O. G. in E. P. takrat, ko bi morala začeti teči priposestvovalna doba, stara le dve oziroma štiri leta. Protispisna je navedba v izpodbijani sodbi, da za toženko ni sporno, da so imeli pravni predniki tožnic sporno nepremičnino v posesti sto let. Ta trditev ni resnična. Toženka je že v odgovoru na tožbo predlagala pridobitev poizvedovalnega zapisnika, da bi se ugotovilo posestno stanje sporne parcele. Posestni list je sestavni del zapisnika o obnovi zemljiške knjige. Izpodbijana sodba je tudi v nasprotju s sodbo sodišča prve stopnje, v kateri je zapisano, da je iluzorno, da bi tožnici dokazovali pričetek priposestvovalne dobe še za zgodnejše obdobje, saj po logiki stvari in glede na časovno odmaknjenost to nedvomno ni bilo mogoče. V sodbi prve stopnje je sklepanje, da je dvajsetletna priposestvovalna doba potekla do leta 1988, v sodbi sodišča druge stopnje pa je za parc. št. 65/2 priposestvovanje ugotovljeno do leta 1972. Nobena od sodb pa ne razloži, na kakšni pravni podlagi bi tožnici oziroma njuni pravni predniki imeli posest, razen tega, da zatrjujeta obdelovanje sporne parcele. V izpodbijani sodbi je zavzeto drugačno materialnopravno stališče kot v prvostopenjski sodbi glede priposestvovanja, zato bi moralo sodišče druge stopnje razpisati obravnavo. Toženka poudarja, da sta sodišči nižjih stopenj s svojo presojo, da je dobrovernost posesti podana, kršili določbo četrtega odstavka 28. člena ZTLR, pri čemer se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 608/2005. 4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).