Jedro

Določba drugega odstavka 12. člena ZST-1 ni sama sebi namen, saj pisno izjavo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članih sodišče potrebuje, da lahko predlog vsebinsko preizkusi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog drugotožene stranke z dne 5. 2. 2016 za oprostitev plačila sodne takse za umik pritožbe zavrglo.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila druga toženka in navedla, da ima resne zdravstvene težave, zaradi katerih je v bolniškem staležu najmanj do 21. 5. 2016, zato predloga ni mogla dopolniti v roku 8 dni, ga pa bo, ko mu bo to dopuščalo zdravje. Sodišče pa prosi za oprostitev plačila sodne takse v celoti oziroma za obročno plačilo. Zaradi ravnanj tožnice je tudi na robu prepada, tudi sodišče ni sodilo pošteno in v časovnem zaporedju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog druge toženke zavrglo, ker le-ta ni dopolnila nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodne takse tako, da bi predložila še obvezne predpisane priloge k pisni izjavi o premoženjskem stanju ter pisne izjave o premoženjskem stanju svojih družinskih članov.

5. Pritožnik priznava, da je 3. 3. 2016 prejel sklep sodišča z dne 11. 2. 2016, s katerim mu je bila naložena dopolnitev predloga z dne 5. 2. 2016, ki je vseboval predlog za oprostitev plačila sodnih taks oziroma odlog plačila oziroma obročno plačilo sodnih taks. Navaja, da predloga ni mogel dopolniti zaradi zdravstvenega stanja.

6. V skladu z 2. in 3. odstavkom 12. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 mora oseba, ki predlaga oprostitev plačila sodnih taks, odlog njihovega plačila ali obročno plačilo, sodišču predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo; če taka izjava na predpisanem obrazcu ni predložena ali če niso priložene potrebne priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (3. odstavek 12. člena ZST-1). Zakonska določba ni sama sebi namen, saj te listine sodišče potrebuje, da lahko predlog vsebinsko preizkusi. Sodišče prve stopnje je zato pravilno pritožniku naložilo dopolnitev predloga (1. odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Pritožnik predloga ni dopolnil, zato ta ni bil primeren za obravnavo in ga je sodišče prve stopnje moralo zavreči (5. odstavek 108. člena ZPP). Ob tem višje sodišče še poudarja, da pritožnik tudi ni zaprosil za podaljšanje roka za dopolnitev predloga v smislu 2. odstavka 110. člena ZPP pred potekom roka.

7. Navedbe glede siceršnjega ravnanja tožnika in sodišča niso pomembne za odločitev, zato se višje sodišče z njimi ni ukvarjalo (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP). Na uspeh s pritožbo tudi ne morejo vplivati razlogi za nedopolnitev predloga. Taki razlogi bi bili namreč upoštevni le v okviru instituta vrnitve v prejšnje stanje v smislu 116. - 120. člena ZPP, ne morejo pa vplivati na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa.

8. Glede na navedeno je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Višje sodišče še dodaja, da pritožbe tudi ni mogoče obravnavati kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj hkrati z njo ni bilo opravljeno tudi zamujeno dejanje – dopolnitev predloga (4. odstavek 117. člena ZPP).