1. 9. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Edvarda Želka, Kozina, ki ga zastopa Ervin Dokič, odvetnik v Piranu, na seji 1. septembra 2020

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 367.c člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 77/2020 z dne 22. 5. 2020 in sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 421/2019 z dne 14. 1. 2020 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Sežani št. P 85/2017 z dne 6. 5. 2019 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku navedeno določbo Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sklicuje se na človekovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki naj bi zagotavljala, da sodišča ne bodo ravnala samovoljno in da bodo odločitve ustrezno obrazložila. Drugi odstavek 367.c člena ZPP naj bi bistveno zmanjševal pravno varnost v sodnih postopkih in naj bi državljanom jemal pravico biti seznanjen s pravnimi stališči, izraženimi v postopkih "pred pritožbenim in predvsem Vrhovnim sodiščem". Pobudnika skrbi, da tako stanje omogoča sodno samovoljo na vseh ravneh odločanja. Izpodbijana ureditev naj bi pomenila nedopustno diskrecijsko odločanje.

2.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija (1) sklep Vrhovnega sodišča, da se zavrne njegov predlog za dopustitev revizije, obrazložen v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP, in (2) pravnomočni sodbi Okrajnega in Višjega sodišča, da se zavrne njegov zahtevek na prepoved vznemirjanja pri izvrševanju stvarne služnosti uporabe vodnjaka s spuščanjem oziroma omogočanjem odtekanja fekalnih voda. Sodišči sta ugotovili, da pritožnik kot služnostni upravičenec ni dokazal, da bi toženec s spuščanjem odplak iz svoje greznice onesnaževal vodo v spornem vodnjaku, kjer ima pritožnik služnostno pravico.

3.Pritožnik zatrjuje kršitve 22. člena Ustave in 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 –EKČP). Sodišče prve stopnje naj neobrazloženo ne bi sledilo njegovemu dokaznemu predlogu za postavitev izvedenca sanitarne stroke, ki naj bi pregledal greznico in uporabil metodo barvanja vode. Namesto tega naj bi sodišče postavilo izvedenko, ki dela ni opravila strokovno in korektno. Pritožnik sodišču očita, da ga – ko je ostal brez pooblaščenca – ni poučilo, da lahko predlaga drugega izvedenca. Trdi, da bi sodišče moralo predloženo poročilo družbe Geostrata šteti za dokazni predlog za postavitev drugega izvedenca. Pritožnik opozarja na pomanjkljivo obrazložitev sodišč prve in druge stopnje, ki jima očita tudi arbitrarnost, pristranskost in nepoštenost. Meni, da so bili v zadevi izpolnjeni zakonski pogoji za dopustitev revizije, ter oporeka odsotnosti vsake obrazložitve Vrhovnega sodišča, zakaj ti pogoji niso izpolnjeni.

4.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Ustavno sodišče je vsebinsko enake očitke o protiustavnosti drugega odstavka 367.c člena ZPP že zavrnilo s sklepom št. U-I-302/09, Up-1472/09, U-I-139/10, Up-748/10 z dne 12. 5. 2011 (Uradni list RS, št. 43/11, in OdlUS XIX, 22). Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda zato ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj in jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Marijan Pavčnik je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Glej tudi sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-144/10, Up-780/10 z dne 1. 7. 2011; št. U-I-146/10, Up-792/10 z dne 6. 10. 2011 in št. U-I-187/12, Up-1328/11 z dne 14. 2. 2013.