- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 2773/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CP.2773.2014 Civilni oddelek
Povzetek
- Obročno plačilo sodne takseAli je tožnik upravičen do obročnega plačila sodne takse in ali je pravilno sodišče zavrnilo njegov predlog?
- Dokazno bremeKdo nosi dokazno breme za uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse?
- Dohodkovno in premoženjsko stanje družinskih članovAli je tožnik dolžan navesti dohodkovno in premoženjsko stanje svoje žene pri uveljavljanju obročnega plačila sodne takse?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožnik je kot družinskega člana navedel svojo ženo, pri čemer v izjavi o premoženjskem stanju ni navedel podatkov o njenem dohodkovnem in premoženjskem stanju. Poleg tega ni navedel višine bančnih prihrankov. Ob tem, da tožnik ne trdi, da bi razen sebe preživljal še koga drugega, ter da ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena o obstoju okoliščin iz 3. odstavka 11. člena ZST-1, ni bilo razlogov, da bi prvo sodišče lahko ugodilo njegovemu predlogu.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Prvo sodišče je zavrnilo tožnikov predlog za obročno plačilo takse za postopek.
2. Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki posebej ne navaja pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da dovoli tožniku plačilo takse v treh obrokih po 631,00 EUR mesečno. Navaja, da je prvo sodišče zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks, čeprav v izreku sodbe o tem ni odločitve. Ne strinja se z odločitvijo prvega sodišča. Gotovo ni bil namen zakonodajalca, da tožnik izbira med prodajo osebnega vozila, najemom kredita ali popolno odpovedjo normalnemu življenju, če naj plača sodno takso v višini, višji od njegove plače. Analogno določbam ZIZ o minimalni plači bi bilo pričakovati, da bo plačilna dinamika prilagojena tožniku tako, da bo lahko plačal takso v dveh ali treh obrokih.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tožnik ni predlagal taksne oprostitve, zato prvemu sodišču o tem ni bilo treba odločati.
5. Tožnik je v predlogu za obročno plačilo sodne takse navedel le to, da prejema okoli 1.700,00 EUR neto plače ter da takojšnjega plačila celotne takse ne bi zmogel brez da bi se občutno zmanjšala sredstva, potrebna za njegovo in preživljanje njegove družine. Priložil je še izjavo o premoženjskem stanju, iz katere med drugim izhaja, da je njegova plača višja, kot je navedel v predlogu (2.085,24 EUR), poleg raznega nepremičnega in premičnega premoženja pa ima še prihranke na banki.
6. Glede na to je prvo sodišče pravilno odločilo. Tožnik ni dokazal obstoja okoliščin iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1. Kot družinskega člana je navedel svojo ženo, pri čemer pa v izjavi o premoženjskem stanju ni navedel podatkov tudi o njenem dohodkovnem in premoženjskem stanju. Poleg tega ni navedel višine bančnih prihrankov. Ob tem, da tožnik ne trdi, da bi razen sebe preživljal še koga drugega, ter da ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena o obstoju okoliščin iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1, ni bilo razlogov, da bi prvo sodišče lahko ugodilo tožnikovemu predlogu.
7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).