Jedro

Neutemeljeni so očitki tožnika, da je ob predhodnem preizkusu tožbe sodišče prve stopnje zmotno štelo tožbo v delu, ki se nanaša na prvotoženo stranko, za nejasno oziroma nepopolno zaradi nepravilne označbe prvotožene stranke. V sodnem/poslovnem registru stranka s takšno označbo, kot jo je navedel tožnik, ne obstaja in sta v označbi prvotožene stranke dejansko navedeni označbi (firmi oziroma imeni) dveh različnih pravnih subjektov, ki imata vsaka zase lastno pravno subjektiviteto, zato je ravnalo povsem pravilno, ko je tožnika pozvalo na odpravo te nejasnosti oziroma nerazumljivosti tožbe.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke z dne 16. 9. 2019 zoper prvotoženo stranko.

2. Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnik), sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov in sodišču prve stopnje predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožba v celoti dopusti, tako zoper prvotoženo kot zoper drugotoženo stranko oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje, odloči pa tudi o stroških pritožbe. V pritožbi najprej na kratko povzame vsebino odločitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, nato pa nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da tožnik, ki je prvotoženo stranko označil kot ..., SREDNJA ŠOLA ZA G. ..., mat. št.: ..., ki jo zastopa ravnatelj I. L., ni pravilno označil naziva prvotožene stranke, da je dejansko navedel dve ločeni pravni osebi, tega pa ni popravil, tako da bi bilo jasno kdo je tožena stranka. Da je takšno stališče materialno pravno zmotno in predstavlja tudi absolutno in relativno bistveno kršitev določil ZPP, po mnenju tožnika izhaja iz dejstva, da je ustanovitelj in edini družbenik prvotožene stranke ..., zato je mnenja, da je skladno z uveljavljeno sodno prakso tudi v podobnih primerih drugih državnih organov, kot so npr. ministrstva in drugi organi v sestavi Vlade Republike Slovenije in drugi javni subjekti katerih ustanovitelj je ... (kamor spadajo tudi vse srednje šole v Republiki Sloveniji), pravilno označil naziv prvotožene stranke. Tožnik izpostavlja, da četudi iz sodnega registra izhaja le skrajšano ime, t.j. samo SREDNJA ŠOLA ZA G. ..., je odločitev sodišča prve stopnje prav tako materialno in procesno napačna, saj je iz vseh ostalih označb (t.j. matične številke in navedbe zakonitega zastopnika ravnatelja I. L., pa tudi iz samega naslova) jasno razvidno, da gre za Srednjo šolo za g. ... in ni prav nobenega dvoma, za katero pravno osebo gre, kar pomeni, da že od vložitve tožbe dalje ni obstajal noben dvom, da gre za eno pravno osebo in da je ta tudi povsem skladno in pravilno označena, tako kot to zahteva 105. člen ZPP, torej z nazivom, matično številko in vsemi ostalimi podatki. Tožnik ob tem opozarja še na določila 108. člena ZPP v primeru vlaganja vloge v elektronski obliki, po kateri je vsaka vloga v elektronskem sistemu sprejeta in pravilno vložena pod pogojem, da je označena matična številka subjekta vloge, kar je v konkretnem primeru tudi bilo storjeno in je jasno označeno, da gre za stranko Srednja šola za g. ..., zato meni, da tudi na tej podlagi ne more biti dvoma o pravilni označbi naziva stranke, kar tudi izhaja iz same vsebine tožbe, kjer je navedeno da je tožena stranka Srednja šola za g. ... Opozarja še, da so formalnosti v postopkih (npr. 105.-108. člen ZPP), določene zaradi minimalnega varstva postopka in ne smejo predstavljati formalnih ovir (v kolikor je možno določljivo ali določno prepoznati vse zahtevane atribute, ki so predpisani) za vsebinsko presojo zahtevka, zato meni, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna in se mora šteti tožbo za popolno in pravilno. Tožnik še enkrat poudarja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna, kar izhaja med drugim tudi iz sodnega registra, kjer je jasno zapisano, kdo je ustanovitelj pravne oseb, kar je tudi ena od posebnih, torej dodatnih označba subjekta in v tej posledic ni mogoče šteti, da je nepravilno ali dvomljivo označena in da ni jasno za katero osebo gre. Tožnik nasprotuje tudi stališču sodišča prve stopnje v točki 4. izpodbijanega sklepa da: "napake tožbe, ki je vložena po odvetniku ni mogoče odpraviti." Ob zaključku pritožbe pa izpostavlja še zapis v obrazložitvi tožbe: ″Tožnik je pred stvarnim in krajevno pristojnim sodiščem vlaga odškodninski tožbeni zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode v posledici škodnega dogodka, za katerega odgovornost je izkazana v sferi prvotožene stranke zavarovanca drugotožene stranke-Srednje šole za g. ..., tako v obsegu krivdne odgovornosti, saj zavarovanec ni poskrbel za varno delovno okolje (mokra tla v garderobi), hkrati pa so izpolnjene tudi predpostavke objektivne odgovornosti, saj mokra tla v garderobi predstavljajo objektivno nevarno stvar, v posledici česar se je R. B. zaradi padca hudo telesno poškodoval. Tožbeni zahtevek poleg prvotožene stranke, uveljavljamo tudi zoper drugotoženo stranko na podlagi zavarovalnega temelja po osnovni polici Zavarovalnica ..., zavarovalno obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2016, št. 510-2237714 in po osnovni polici Zavarovalnica ..., zavarovalno obdobje od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2020, št. 510 -1374056/17/6 o zavarovanju šolskega premoženja, interesov in oseb javnih zavodov iz resornih pristojnosti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-NPB19)-2. odst. 41. člena je ustanovitelj srednjih šol država, zato je formalno ta, kot ustanoviteljica srednje šole tudi pasivno legitimirana za vložitev tožbenega zahtevka poleg Zavarovalnice ..., kjer ima tožena stranka zavarovano civilno odgovornost″.

3. Pritožba tožnika ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje (pritožbeno sodišče) v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da prvotožena stranka v tožbi ni označena s podatki iz Sodnega/poslovnega registra, da je navedba prvotožene stranke v tožbi nejasna, saj sta v njej navedeni dve pravni osebi, ki sta obe (vsaka zase) pravdno sposobni, zato je s sklepom z dne 1. 10. 2019 tožnika pozvalo, da tožbo v roku 15 dni dopolni oziroma popravi tako, da jasno in pravilno označi prvotoženo stranko oziroma tožene stranke, da torej navede, katero izmed njih toži oziroma ali toži obe, pri čemer mora v primeru, da je tožena stranka tudi ...navesti tudi sedež in ostale identifikacijske podatke iz 180a. člena ZPP, pri tem pa je tožnika opozorilo, da bo sodišče, če tožnik ne bo ravnal po njegovem nalogu, tožbo zavrglo1. Ker tožnik ni ravnal v skladu s tem sklepom sodišča prve stopnje in tožbe v danem roku ni popravil oziroma dopolnil v skladu z njegovim pozivom, je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, s katerim je v skladu s 4. odstavkom 108. člena ZPP tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo.

6. Tožnik pritožbeno niti ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje v točki 1. obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je bil sklep z dne 1. 10. 2019 tožniku po njegovem pooblaščencu vročen dne 7. 10. 2019, prav tako pa tudi ne njegove nadaljnje ugotovitve, da v danem roku tožbe ni dopolnil (oziroma popravil) v skladu s pozivom v sklepu z dne 1. 10. 2019, obe ugotovitvi pa tudi sicer izhajata iz podatkov v spisu, zato je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je v skladu s 4. odstavkom 108. člena ZPP izdalo izpodbijani sklep, s katerim je tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo.

7. Neutemeljeni so namreč očitki tožnika, da je ob predhodnem preizkusu tožbe sodišče prve stopnje zmotno štelo tožbo v delu, ki se nanaša na prvotoženo stranko, za nejasno oziroma nepopolno zaradi nepravilne označbe prvotožene stranke. Sodišče prve stopnje je v pozivnem sklepu z dne 1. 10. 2019 povsem pravilno pojasnilo, da v sodnem/poslovnem registru stranka s takšno označbo, kot jo je navedel tožnik, ne obstaja in da sta v označbi prvotožene stranke dejansko navedeni označbi (firmi oziroma imeni) dveh različnih pravnih subjektov, ki imata vsaka zase lastno pravno subjektiviteto, zato je ravnalo povsem pravilno, ko je postopalo v skladu s 1. in 2. odstavkom 108. člena ZPP in tožnika pozvalo na odpravo te nejasnosti oziroma nerazumljivosti tožbe2. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v sklepu z dne 1. 10. 2019, mora namreč tožba, da je popolna, v skladu s 1. odstavkom 180. člena ZPP obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen), in identifikacijske podatke strank iz 180.a člena tega zakona, identifikacijski podatki o stranki, ki je pravna oseba, pa so v skladu s 1. in 2. točko 2. odstavka 180a. člena ZPP firma ali ime, sedež in poslovni naslov ter matična ali davčna številka, če ima pravna oseba sedež v Republiki Sloveniji. Ker pravna oseba s firmo, kot jo je v tožbi označil tožnik, glede na podatke sodnega/poslovnega registra ne obstaja, je bilo sodišče prve stopnje dolžno poskrbeti za to, da tožnik to nepravilnost oziroma nerazumljivost tožbe odpravi, da bi bila tožba sposobna za obravnavanje. Ne drži namreč pritožbena trditev tožnika, da naj bi bila firma Srednja šola za g.... zgolj skrajšana firma firme ..., Srednja šola za g. ..., saj skrajšana firma te pravne osebe v sodni/poslovni register sploh ni vpisana3. Na (ne)pravilnost označbe pravne osebe oziroma njene firme pa prav tako nima nobenega vpliva dejstvo, da je ... ustanoviteljica in edina družbenica Srednje šole za g. ..., saj ime oziroma firma ustanovitelja/družbenika ne predstavlja sestavnega dela firme pravne osebe in vanjo ne sodi, prav tako pa tudi ne predstavlja, kot to zmotno trdi v pritožbi tožnik, dodatne označbe subjekta.

8. V tem konkretnem primeru tožba ni bila vložena v elektronski obliki, zato je povsem neutemeljeno in neupoštevno sklicevanje tožnika v pritožbi na določila 108. člena ZPP, ki veljajo za primer vlaganja vloge v elektronski obliki, in po katerih je vsaka vloga v elektronskem sistemu sprejeta in pravilno vložena pod pogojem, da je označena matična številka subjekta vloge. Tudi sicer pa zgolj okoliščina, da se šteje vloga za pravilno vloženo in sprejeto v sistemu za elektronsko vlaganje vlog, še ne pomeni, da je takšna vloga tudi popolna in razumljiva do te mere, da se da obravnavati.

9. Neutemeljeno se tožnik sklicuje tudi na sodno prakso, ki se je izoblikovala v zvezi z označevanjem strank v primerih, ki se nanašajo na državne organe, kot so ministrstva in drugi organi v sestavi Vlade Republike Slovenije, saj, za razliko od šol, ministrstva in drugi organi in organizacije v sestavi ministrstev oziroma Vlade Republike Slovenije nimajo lastne pravne subjektivitete in niso vpisani v sodni/poslovni register kot samostojne pravne osebe.

10. Tudi okoliščina, ki jo v pritožbi izpostavlja tožnik, da so bili poleg (nejasne oziroma nepravilne) firme prvotožene stranke sicer navedeni vsi preostali podatki (sedež oziroma naslov in matična številka), ki ustrezajo podatkom Srednje šole za g. ..., kot izhajajo iz sodnega/poslovnega registra, ne more spremeniti dejstva, da je bilo zaradi označbe imena oziroma firme prvotožene stranke, ki je dejansko vsebovala imena (firme) dveh različnih samostojnih pravnih oseb, označba prvotožene stranke nejasna, nerazumljiva do te mere, da se tožba ni dala obravnavati, saj se iz nje, poleg tega, da s takšno firmo pravna oseba sploh ne obstaja, ni dalo razbrati, ali tožnik toži le eno od njiju, katero, ali pa morebiti kar obe.

11. Ker je označba stranke z identifikacijskimi podatki iz 180a. člena ZPP, torej tudi s firmo ali imenom, bistvena in obvezna vsebina, ki jo mora imeti vsaka tožba, da je v skladu s 180. členom ZPP popolna, se tožnik v pritožbi tudi ne more uspešno sklicevati na to, da bi lahko sodišče prve stopnje iz njegovih tožbenih navedb samo razbralo, da je prvotožena stranka (le) Srednja šola za g. ..., še zlasti v tem primeru, ko je prvotožena stranka z enako nejasno in nepravilno firmo oziroma imenom označena tudi v tožbenem predlogu. Tudi sicer pa v pritožbi izpostavljeni del tožbenih trditev tožnika ugotovljene nejasnosti oziroma dvoma o tem, katera pravna oseba je prvotožena stranka oziroma ali sta to kar obe pravni osebi, iz imena katerih je sestavljena označba prvotožene stranke v tožbi, ne odpravlja. Prav nasprotno, vzbuja še večji dvom in nejasnost, saj ob tem, da tožnik navaja, da je odgovornost za nastali škodni dogodek izkazana v sferi prvotožene stranke zavarovanca drugotožene stranke-Srednje šole za g. ..., v nadaljevanju navaja še, da tožbeni zahtevek poleg prvotožene stranke uveljavlja tudi zoper drugotoženo stranko na podlagi zavarovalnega temelja po osnovni polici Zavarovalnica ..., zavarovalno obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2016, št. 510-2237714 in po osnovni polici Zavarovalnica ..., zavarovalno obdobje od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2020, št. 510 -1374056/17/6 o zavarovanju šolskega premoženja, interesov in oseb javnih zavodov iz resornih pristojnosti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport iz razloga, ker je po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-NPB19) - 2. odstavek 41. člena ustanovitelj srednjih šol država, ki je zato formalno kot ustanoviteljica srednje šole tudi pasivno legitimirana za vložitev tožbenega zahtevka poleg Zavarovalnice ..., kjer ima tožena stranka zavarovano civilno odgovornost. Tudi iz takšnih tožbenih navedb namreč ni povsem jasno razvidno, katera od pravnih oseb je prvotožena stranka oziroma, ali nista toženi stranki poleg drugotožene stranke obe pravni osebi, katerih imena se pojavljata v označbi prvotožene stranke v tožbi tožnika.

12. Ker je sodišče prve stopnje tožnika s sklepom z dne 1. 10. 2019 povsem ustrezno in pravilno pozvalo na odpravo nejasnosti oziroma nerazumljivosti tožbe, ki jo je predstavljala nepravilna oziroma nejasna in dvoumna označba prvotožene stranke, je za odločitev v tej zadevi pravno povsem nepomembno stališče, ki ga je v točki 4. obrazložitve izpodbijanega sklepa glede možnosti odprave pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka postopka po 80. členu ZPP, izrazilo sodišče prve stopnje, posledično pa se kot pravno nepomembna izkaže tudi pritožbena navedba tožnika, da je takšno stališče sodišča prve stopnje napačno, zato se do te pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne bo opredeljevalo.

13. Pri odločanju sodišče prve stopnje tako ni zagrešilo zatrjevanih kršitev pravdnega postopka, pritožbeno sodišče pa ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člena ZPP), zato je pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP.

14. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške tega pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

1 Primerjaj sklep sodišča prve stopnje z dne 1. 10. 2019 v točki II. izreka in v točki 9. obrazložitve. 2 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 65/2017 z dne 1. 2. 2017. 3 Primerjaj redni izpis iz sodnega/poslovnega registra v prilogi A59.