Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz določb ZUS-1 izhaja, da upravni spor ni dopusten zoper dokončne sklepe, ki jih organi izdajo zaradi vodenja postopka, s katerimi pa ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
1. Tožba se zavrže. 2. Zahteva tožeče stranke za povračilo stroškov postopka se zavrne.
Gradbeni inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote A. je s sklepom navedenim v uvodu tega sklepa v inšpekcijski zadevi tožnikovega objekta - utrjen ograjen nasip na prac. št. 920 k.o. B., s točko 1 izreka zavrnil tožnikov predlog za zadržanje izvršbe, s točko 2 izreka pa tožnikov predlog za odlog izvršbe sklepa številka ... z dne .... Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se s sklepom katerega odlog in zadržanje predlaga tožnik, nalaga plačilo denarne kazni v izvršbi s prisilitvijo, v skladu z 298. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 in 126/07 - ZUP-UPB2 in ZUP-E). Ministrstvo za okolje in prostor RS je z odločbo številka ... z dne ... zavrnilo pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor (točka 1. izreka) in odločilo, da pritožnik sam nosi stroške postopka (točka 2. izreka). V pravnem pouku odločbe pa je med drugim navedlo, da je upravni spor dopusten zoper sklep upravnega organa prve stopnje.
Tožnik v tožbi navaja, da z njo zaradi bistvenih kršitev določb postopka izpodbija sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote A., s katerim sta bila zavrnjena njegova predloga za zadržanje in odlog izvršitve sklepa štev. ... z dne .... Sodišču predlaga da izpodbijani sklep in odločbo Ministrstva za okolje in prostor odpravi, zadevo vrne v ponovno odločanje in toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Tožba se zavrže iz naslednjih razlogov: V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt pa je upravna odločba, izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (2. člen Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 - ZUS-1).
Po določbi 2. odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
Iz navedenih določb ZUS-1 izhaja, da upravni spor ni dopusten zoper dokončne sklepe, ki jih organi izdajo zaradi vodenja postopka, s katerimi pa ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožniku s sklepom št. ... z dne ... naloženo plačilo denarne kazni v izvršbi s prisilitvijo (298. člen ZUP-UPB2 in ZUP-E - v nadaljevanju ZUP). To pa pomeni, da je bilo o obveznosti tožnika odločeno s sklepom z dne ... in da je izpodbijani sklep postopkovni sklep, s katerim je organ odločal o predlogu tožnika v zvezi s postopkom o izvršitvi obveznosti, ki je bila tožniku določena s sklepom z dne ....
Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da predstavlja izpodbijani sklep procesno odločitev, saj z njim ni bilo odločeno o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke in da zato ne sodi med upravne akte iz 2. člena ZUS-1. Ker izpodbijani sklep tudi ni sklep, ki se po 2. odstavku 5. člena ZUS-1 izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo zavrglo po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Izrek o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi tožnik, če je tožba zavržena svoje stroške postopka.