Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba I Cpg 1571/2012

ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CPG.1571.2012 Gospodarski oddelek

nezakonito postopanje sodišča pretrganje vzročne zveze bodoča škoda izguba zavarovanja
Višje sodišče v Ljubljani
30. januar 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zgolj zaradi izgube zavarovanja še ni mogoče sklepati na nastalo škodo v višini terjatve, ki je bila predmet zavarovanja. Takšno zmanjšanje premoženja tožeče stranke bi nastopilo šele, v kolikor tožeča stranka ne bi imela nobene možnosti za poplačilo od samega glavnega dolžnika ali iz drugih zavarovanj za to isto terjatev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti 1.442,40 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo 97.714,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 15-dnevnega roka za plačilo. Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 2.242,50 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zoper sodbo je v pritožbenem roku pritožbo vložila tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno temu pa, da jo razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču. 2. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala na odškodninski podlagi. Zatrjevala je nezakonito postopanje njenega organa in sicer Okrajnega sodišča v Škofji Loki, ki naj bi v nasprotju s 142. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) dne 14. 4. 2005 izvršila vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 667/5 k. o. X. na ime H. R., čeprav je tožeča stranka razpolagala z izvirniki verige prodajnih pogodb do kupca R. B. V posledici nezakonitega postopanja Okrajnega sodišča v Škofji Loki naj bi tožeča stranka utrpela škodo v višini 97.714,09 EUR, to je v višini neplačanega dela terjatve tožeče stranke do njenega dolžnika R. B. v višini 82.175,77 EUR in pripadajočih zakonskih zamudnih obresti v znesku 14.097,84 EUR.

5. Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo z utemeljitvijo, da tožeča stranka ni uspela dokazati dveh predpostavk odškodninske odgovornosti in sicer nastale škode tožeči stranki in vzročne zveze med nezakonitim postopanjem organa tožene stranke in nastalo škodno posledico.

6. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču prvostopenjskega sodišča, da na osnovi podane trditvene podlage tožeča stranka ni uspela izkazati škode v višini, kot jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Iz tožbenih navedb je razvidno, da naj bi tožeča stranka na sporni nepremičnini imela pogodbeno dogovorjeno zastavno pravico in s tem zavarovanje svoje terjatve iz naslova sklenjene kreditne pogodbe s kreditojemalcem R. B., s. p. Iz navedb tožeče stranke torej izhaja, da naj bi tožeča stranka zgolj izgubila zavarovanje za svojo terjatev, ker naj bi izgubila vrstni red poplačila pred upniki, ki iz te nepremičnine uveljavljajo poplačilo v višjem znesku od vrednosti nepremičnine. Vendar zgolj iz izgube zavarovanja še ni mogoče sklepati na nastalo škodo v višini terjatve, ki je bila predmet zavarovanja. Takšno zmanjšanje premoženja tožeče stranke bi nastopilo šele, v kolikor tožeča stranka ne bi imela nobene možnosti za poplačilo od samega glavnega dolžnika ali iz drugih zavarovanj za to isto terjatev. Zato je pravilno sklepanje prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka ni dokazala, da ji je škoda že nastala, kakor tudi, da ni zakonite podlage, da bi tožeča stranka lahko uveljavljala škodo, ki naj bi ji šele nastala v bodočnosti. Ker torej zgolj iz nemožnosti poplačila terjatve tožeče stranke do glavnega dolžnika iz zavarovane nepremičnine ni mogoče sklepati na nastanek zatrjevane škode, se tako izkažejo kot neupoštevni pritožbeni očitki v smeri neizvedbe dokaza glede pridobivanja podatkov o višini obremenitve navedene nepremičnine s strani upnikov, ki so v vrstnem redu pred tožečo stranko.

7. Pritožbeno sodišče pa pritrjuje tudi argumentaciji prvostopenjskega sodišča glede neizkazane vzročne zveze med protipravnim ravnanjem organa tožene stranke in zatrjevanimi škodljivimi posledicami za tožečo stranko. Razlogovanju prvostopenjskega sodišča pritožbeno sodišče dodaja še, da je tožeča stranka v tožbenih navedbah celo izrecno navedla, da jo je R. B., s. p., ob sklenitvi sporazuma o zavarovanju terjatve z dne 13. 6. 2002 pooblastil za vknjižbo lastninske pravice na njegovo ime in za vknjižbo ustanovljene zastavne pravice v korist tožeče stranke. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je 2. 2. 2005 prenehala ovira za izvedbo vknjižbe lastninske pravice na R. B. Ta pa je bila vknjižena šele 29. 9. 2007. Tudi plombe tretjih upnikov, ki naj bi poslabšale položaj tožeče stranke, so bile po navedbah samega tožnika pri sporni nepremičnini vpisane šele v času od 1. 12. 2005 do 30. 8. 2006. Sporna vknjižba lastninske pravice na sporni nepremičnini na ime H. R. pa je bila izvršena že 14. 4. 2005. S tem ko tožeča stranka tudi po izvedeni sporni vknjižbi v zemljiški knjigi ni odreagirala in uveljavila vpis lastninske pravice na ime R. B., je sama prispevala k nastanku škodljivih posledic zanjo. Takšno opustitev s strani tožeče stranke, ki je kot banka profesionalna organizacija, kateri je pripisati najvišjo stopnjo skrbnosti pri njenem poslovanju, je potrebno obravnavati kot okoliščino, ki je povzročila pretrganje vzročne zveze med krivdnim ravnanjem organa tožene stranke in nastalimi škodljivimi posledicami za tožečo stranko.

8. Upoštevaje navedene razloge se tako izkaže, da niso podani s pritožbo uveljavljeni razlogi. Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni ugotovilo drugih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. in 155. členu ZPP. Pritožbeno sodišče je toženi stranki kot potrebne stroške priznalo v skladu z Odvetniško tarifo stroške za postopek s pritožbo po tarifni številki 3210 1.422,40 EUR in pavšalne materialne stroške v višini 20,00 EUR.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia