Jedro

Zakon je pritožbene razloge v drugem odstavku 357.a člena ZPP omejil izključno na preizkus (ne)pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil. Pritožnik izpodbijanega sklepa iz tega razloga ne napada, saj ne navaja, da bi sodišče druge stopnje lahko ugotovljeno kršitev sodišča prve stopnje samo odpravilo, temveč uveljavlja pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in še to glede tistega dela sklepa pritožbenega sodišča, s katerim je bila njegova pritožba zavrnjena. Tega dela sklepa s pritožbo po 357a. členu ZPP niti ni dovoljeno izpodbijati ter so pritožbene navedbe že zato neupoštevne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je predlagateljica predlagala, da se ji mld. sin A. dodeli v varstvo in vzgojo, nasprotnemu udeležencu pa naloži plačevanje preživnine in določijo stiki. Pred CSD ... sta namreč udeleženca sicer že 20. 7. 2022 sklenila sporazum glede varstva in vzgoje ter preživnine in stikov, a se nasprotni udeleženec dogovora ni držal. 2. Sodišče prve stopnje je mld. sina udeležencev napotilo v varstvo in vzgojo materi (I. točka izreka), nasprotnemu udeležencu pa naložilo plačevanje preživnine od dne vložitve predloga dalje in sicer v znesku 250 EUR mesečno (II in III. točka izreka). Glede stikov je sklenilo, da bodo potekali po predhodnem dogovoru med staršem in sicer tako, da bodo v primeru nerednih stikov z daljšimi prekinitvami potekali najprej na domu matere otroka in bo oče nameravan stik sporočil vsaj trdi dni pred izvedbo stika (IV. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo, in sicer v delu, ki se nanaša na stike, izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo in v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pojasnilo je, da morajo biti stiki določeni fiksno, biti morajo jasno, določni in zavezujoči. Nasprotni udeleženec ni nasprotoval izvajanju stikov, kot so bili dogovorjeni 20. 7. 2023, o naknadno spremenjenem predlogu predlagateljice glede poteka stikov na naroku pa ni bi seznanjen. Ker sodišče prve stopnje ni opravilo materialnoprocesnega vodstva v povezavi z načelom zagotavljanja otrokove koristi, je bilo treba odločitev o stikih razveljaviti. Sodišče druge stopnje je še pojasnilo, da bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne more odpraviti samo, saj bi bilo s spremembo odločitve nesorazmerno poseženo zlasti v pravico udeležencev do rednega pravnega sredstva. V preostalem delu (glede zaupanega mld. otroka v varstvo in vzgojo ter plačevanje preživnine) pa je pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4. Nasprotni udeleženec je vložil laično pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje. V pritožbi nasprotuje plačilu že zapadlih preživninskih obrokov, pojasnjuje, da nima denarja niti premoženja, saj plača, ki jo ima, ne zadostuje niti za minimum preživljanja sebe ter drugega sina B. Delno je odvisen tudi od staršev. Ne dovoli blatenja njegovega imena, da je neodgovorna in nezrela oseba. Predlagateljica je tista, ki je neodgovorna in nezaposlena. Glede obiska brata v K. je že pojasnil vzrok, čemu se ni udeležil naroka. Stroške potovanja in bivanja v K. mu je plačal brat. Preživnini doslej ni plačeval, saj ni bilo nič dorečeno glede skrbništva. Sodišče naproša naj še enkrat prouči njegovo zmožnost plačevanja preživnine, upoštevaje njegove dohodke ter dejstvo, da mora poleg mld. A. preživljati še sina B. 5. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki v odgovoru predlaga njeno zavrženje. Opozarja, da je pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje nedopustna.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Po 357.a členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Njen namen je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki bi bila lahko ogrožena v primeru, kadar sodišče druge stopnje ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi (glede na procesne okoliščine primera) to lahko storilo.

8. Vrhovno sodišče poudarja, da mora pri obravnavanju pritožbe po 357.a členu ZPP izhajati iz predpostavke, da je bila kršitev, ki jo je ugotovilo sodišče druge stopnje, podana in ne sme presojati, ali je stališče o obstoju kršitve pravilno. Presoja le, ali bi jo lahko sodišče druge stopnje samo odpravilo. Zakon je namreč pritožbene razloge v drugem odstavku 357.a člena ZPP omejil izključno na preizkus ne(pravilnosti) uporabe kasatoričnih pooblastil. Pritožnik izpodbijanega sklepa iz tega razloga ne napada, saj ne navaja, da bi sodišče druge stopnje lahko ugotavljalo kršitve sodišča prve stopnje samo odpravilo, temveč uveljavlja pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in še to glede tistega dela sklepa pritožbenega sodišča, s katerim je bila njegova pritožba zavrnjena. Tega dela sklepa s pritožbo po 357.a členu ZPP ni dovoljeno izpodbijati ter so pritožbene navedbe že zato neupoštevne. Pritožnik torej ne nasprotuje razlogom sodišča druge stopnje za razveljavitev prvostopenjske sodbe, temveč se ukvarja izključno z vsebinskim vidikom odločitve - predvsem nezmožnostjo plačevanja preživnine. Ker to niso dovoljeni pritožbeni razlogi zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).

9. Ker je z izpodbijanim sklepom sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo odločanje, je Vrhovno sodišče odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom po 357.a členu ZPP pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).