Jedro

Tožnik je svoje vloge izrecno opredelil kot tožbo, vendar pa ni jasno in določno navedel, kateri akt oziroma akte izpodbija s tožbo. V primeru takšne pomanjkljivosti tožbe je slednjo že na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 treba zavreči. Glede na to, da je tožnik v vlogi z dne 23. 12. 2017 navedel, da ne more sprejeti odločbe Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 324/2017 z dne 25. 8. 2017, in ob tem navedeno odločbo tudi predložil, pa sodišče dodaja, da je tožba zoper navedeno odločbo vložena prepozno in da se takšna tožba po zakonu mora zavreči. Tudi ko tožnik v svoji zadnji vlogi navaja, da s tožbo izpodbija vse odločbe koprskega sodišča (sodnice B.B.) o izbrisu, je takšna opredelitev izpodbijanega akta oziroma aktov premalo določna za nadaljnje obravnavanje tožbe. Pa tudi sicer je treba povedati, da po določbi 3. člena ZUS-1 tiste odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti, niso upravni akti.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je na Okrožno sodišče v Kopru 6. 11. 2017 priporočeno po pošti poslal vlogo (v nadaljevanju vloga z dne 6. 11. 2017), naslovljeno kot odgovor na sklep Bpp 324/2017 in odločbo Bpp 324/2017 ter na mnenje odvetnice A.A. z dne 11. 9. 2017. V vlogi je navedel, da se je osebno obrnil na sodnico B.B., ki je vodila nacionalni postopek in ga oškodovala, ter ji dostavil odločbo Upravne enote Koper, št. 214-2030/2014-3 z dne 4. 11. 2014, o priznanju odškodnine in v Sežani izdano odločbo, št. 214-716/2014-3-18 (0305) z dne 12. 12. 2013. Pri odvetnici je izvedel, da je rok za pritožbo zastaral 18. 6. 2017, kar pomeni, da so se dokumenti namenoma zadrževali skoraj dva meseca, sledila je odločba o odobritvi BPP, napisana 16. 10. 2017, in mnenje odvetnice, ki ga je prejel 25. 10. 2017. Prilaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z datumom 30. 3. 2017, ki je bila zavrnjena oziroma je uslužbenka ni hotela sprejeti.

2. Dne 24. 11. 2017 je na navedeno sodišče poslal odgovor na poziv za popravo vloge (v nadaljevanju vloga z dne 24. 11. 2017). Navedel je, da je ogoljufan, okraden, odvzeta mu je streha nad glavo, preživlja se z 297 EUR mesečne pomoči Centra za socialno delo in si ne more privoščiti pravne pomoči. Njegova vloga je namenjena pravičnemu reševanju zadeve in vrnitvi z bančnega računa protipravno odvzetega denarja (2 X 875 EUR in 44 EUR).

3. Vlogi z dne 6. 11. 2017 in 24. 11. 2017 je Okrožno sodišče v Kopru kot tožbo v upravnem sporu v zvezi z odločbo Bpp 324/2017 odstopilo tukajšnjemu, to je Upravnemu sodišču Republike Slovenije, oddelku v Novi Gorici.

4. Tukajšnje sodišče je tožnika s pozivom, št. II Upr 260/2017-2 z dne 14. 12. 2017, pozvalo, naj sporoči, ali sta bili navedeni vlogi mišljeni kot tožba v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, izdano v zadevi Bpp 324/2017, in v tem primeru izpodbijano odločbo tudi predloži. Dana mu je bila tudi možnost, da dodatno razloži, zakaj toži. 5. Na poziv se je tožnik odzval z vlogo z datumom 22. 12. 2017, poslano priporočeno po pošti 23. 12. 2017 (v nadaljevanju vloga z dne 23. 12. 2017). Navedel je, da se je 31. 3. 2017 pisno obrnil na sodnico B.B. in ji dostavil odločbo, št. 214-2030/2014-3 z dne 4. 11. 2014, in sklep o izvršbi za prisilno plačilo sodnih stroškov, št. 0538 I 32/2015. Dne 30. 3. 2017 je na sodišču v Kopru hotel oddati prošnjo za dodelitev BPP, vendar ga je uslužbenka zavrnila, da mora plačati takso; pozneje je izvedel, da je takse oproščen. Dne 22. 6. 2017 je oddal novo prošnjo za dodelitev BPP. Izdana je bila odločba, št. Bpp 324/2017 z dne 25. 8. 2017, ki jo je tožnik prejel 5. 9. 2017. Te odločbe ne more sprejeti, ker odvetnica ni hotela upoštevati njegove vloge z dne 31. 3. 2017 niti poskusa oddaje prošnje za BPP. V odločbi št. 214-2030/2014-3 ni pošteno določena odškodnina, kot je razumel, ima pravico do trikrat večje odškodnine. Tožbe zaradi slabega premoženjskega stanja ne more vložiti, zato prosi za nasvet o tisti zadevi, in sicer kam naj se obrne glede dogovora oziroma poravnave in vračila z banke odvzetega denarja. Vlogi z dne 23. 12. 2017 je tožnik priložil odločbo Centra za socialno delo Sežana, št. 1231-1025/2012/0 z dne 12. 9. 2017 (po kateri je upravičen do denarne socialne pomoči ter pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za čas od 1. 10. 2017 do 31. 3. 2018); že s predhodnima vlogama predložena dopis Okrožnega sodišča v Kopru, št. P 248/2000 z dne 22. 5. 2017, in prošnjo za dodelitev BPP z datumom 30. 3. 2017; odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, št. 324/2017 z dne 25. 8. 2017 (s katero je bilo ugodeno dne 22. 6. 2017 vloženi prošnji tožnika za dodelitev BPP in je bila tožniku odobrena izredna BPP v obliki pravnega svetovanja, v okviru katerega naj postavljena odvetnica poda pisno mnenje o tem, kakšen sodni postopek bi tožnik lahko sprožil in kakšne bi bile možnosti uspeha v morebitnem sodnem postopku; za izvajanje odobrene BPP je bila določena odvetnica A.A. iz ...). Tožnik je predložil še odločbo Upravne enote Koper, št. 214-2030/2014-3 z dne 4. 11. 2014 (po kateri je upravičen do denarne odškodnine za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, v višini 4.500 EUR, ki se mu izplača v petih letnih obrokih) ter sklep Okrajnega sodišča v Sežani, št. 0538 I 32/2015 z dne 12. 8. 2015 (iz katerega izhaja, da je upnik v navedeni izvršilni zadevi zaradi izterjave 1.147,09 EUR, to je Republika Slovenija, oproščen plačila sodnih taks, da sodna taksa za predlog za izvršbo znaša 44,00 EUR in da jo mora po pravnomočnosti tega sklepa plačati dolžnik, to je tožnik) ter plačilni nalog Okrajnega sodišča v Sežani, št. 0538 I 32/2015 z dne 5. 10. 2015 (s katerim je bilo tožniku - dolžniku v omenjenem postopku naloženo plačilo sodne takse za predlog za izvršbo v znesku 44,00 EUR).

6. Ker tudi po tem tožnikovem odgovoru ni bilo mogoče brez dvoma zaključiti, ali tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu, in če jo, kateri upravni akt s tožbo izpodbija, je bil tožnik ponovno z dopisom, št. III U 2/2018-3 z dne 17. 1. 2018, pozvan, naj v roku 5 dni tukajšnjemu sodišču nedvoumno sporoči, ali sta vlogi z dne 6. 11. 2017 in 24. 11. 2017 mišljeni kot tožba v upravnem sporu, in če sta, jasno navede upravni akt, ki ga izpodbija s tožbo. Poučen je bil, da mora jasno navesti, ali vlaga tožbo v upravnem sporu, ali s tožbo izpodbija odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 324/2017 z dne 25. 8. 2017, ter ali s tožbo izpodbija tudi v zadevi Bpp 324/2017 izdani sklep in kateri sklep in v tem primeru izpodbijani sklep tudi predloži tukajšnjemu sodišču. Opozorjen je bil na pravne posledice, če v danem roku ne bo ravnal skladno s tem pozivom, to je, da bo v tem primeru sodišče tožnikovi vlogi z dne 6. 11. 2017 in 24. 11. 2017 v zvezi z njegovimi nadaljnjimi vlogami, oziroma tožbo, zavrglo.

7. Na navedeni poziv, ki mu je bil vročen 19. 1. 2018, je tožnik odgovoril z vlogo z datumom 26. 1. 2018, poslano priporočeno po pošti 27. 1. 2018 (v nadaljevanju vloga z dne 27. 1. 2018). Sklicuje se na vse svoje vloge (poslane) Okrožnemu sodišču v Kopru z vsemi dokazili, iz katerih izhaja, da je sodišče v Kopru postopek vodilo protiustavno in nezakonito, kršilo človekove pravice in za zločin še zahtevalo plačilo 2.449,06 EUR. Nadalje navaja, da je tukajšnjemu sodišču že 23. 12. 2017 dostavil odločbo sodišča v Kopru oziroma odločbo o prisilnem plačilu sodnega zločina in kraje denarja, v zvezi s tem pa dostavlja še izpis prometa na svojem transakcijskem računu pri banki C. d.d. za obdobje od 1. 12. 2017 do 28. 12. 2017. Sprašuje se, kaj tukajšnje sodišče sploh zahteva od njega, ko pa ima vso dokumentacijo o vodenju postopka v Kopru. Sklepno izrecno navede, da so vsi njegovi dopisi podani v smislu tožbe, s katero izpodbija vse odločbe koprskega sodišča (sodnice B.B.) o izbrisu. Vse dokumente za izpodbijanje odločb imata tako tukajšnje kot tudi koprsko sodišče. 8. Sodišče je moralo tožbo zavreči iz naslednjih razlogov:

9. Po 2. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. V skladu s četrtim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se tako v upravnem sporu izpodbijajo odločbe oziroma sklepi, ki jih v zadevah BPP izda pristojni organ za BPP.

10. Upravni spor se sproži s tožbo (26. člen ZUS-1), ki jo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek (prvi odstavek 28. člena istega zakona). Glede na določbo prvega odstavka 30. člena ZUS-1 mora tožnik v tožbi, med drugim, jasno navesti upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, in ta akt tožbi tudi priložiti.

11. Če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, sodišče od tožnika zahteva, da v določenem roku odpravi njene pomanjkljivosti, in ga pouči, kaj in kako naj napravi, ter opozori na posledice, če tega ne stori (prvi odstavek 31. člena ZUS-1). Če namreč tožnik v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tožbe in zaradi tega zadeve ni mogoče obravnavati, sodišče tožbo s sklepom zavrže, razen če spozna, da je izpodbijani upravni akt ničen (drugi odstavek 31. člena ZUS-1).

12. Tukajšnje sodišče je v obravnavani zadevi postopalo po citirani določbi prvega odstavka 31. člena ZUS-1, nazadnje s pozivom tožniku z dne 17. 1. 2018. 13. Po tem je tožnik svoje vloge izrecno opredelil kot tožbo, vendar pa ni jasno in določno navedel, kateri akt oziroma akte izpodbija s tožbo. V primeru takšne pomanjkljivosti tožbe je slednjo že na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 treba zavreči. 14. Glede na to, da je tožnik v vlogi z dne 23. 12. 2017 navedel, da ne more sprejeti odločbe Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 324/2017 z dne 25. 8. 2017, in ob tem navedeno odločbo tudi predložil, pa sodišče dodaja, da je tožba zoper navedeno odločbo vložena prepozno in da se takšna tožba po zakonu mora zavreči. Kot navaja sam tožnik, mu je bila odločba, št. Bpp 324/2017 z dne 25. 8. 2017, vročena 5. 9. 2017 (kar je razbrati tudi iz dokazila o vročanju te odločbe tožniku, pridobljenega iz upravnega spisa zadeve Bpp 324/2017). Tožnik je prvo vlogo, s katero je - kot se je nato opredelil - podal tožbo v tem upravnem sporu, vložil priporočeno po pošti 6. 11. 2017, to pa je očitno po poteku z ZUS-1 določenega 30-dnevnega roka od vročitve odločbe, št. Bpp 324/2017 z dne 25. 8. 2017, ki ni nična. Če je tožba vložena prepozno, jo mora sodišče, ki na to procesno predpostavko pazi po uradni dolžnosti, s sklepom zavreči (2. točka prvega odstavka 36. člena in drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

15. Da bi izpodbijal kakšno drugo v zadevah BPP izdano odločbo oziroma sklep in kateri, tožnik ni določno navedel. Kolikor se sklicuje na prošnjo za dodelitev BPP z datumom 30. 3. 2017, ne izkaže, da je bila ta prošnja vložena, njegove navedbe ostajajo na ravni splošnega zatrjevanja in že zato podlage za drugačno odločitev ne dajejo.

16. Tudi ko tožnik v svoji zadnji vlogi navaja, da s tožbo izpodbija vse odločbe koprskega sodišča (sodnice B.B.) o izbrisu, je takšna opredelitev izpodbijanega akta oziroma aktov premalo določna za nadaljnje obravnavanje tožbe. Pa tudi sicer je treba povedati, da po določbi 3. člena ZUS-1 tiste odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti, niso upravni akti. Zato - za razliko od odločb in sklepov, izdanih v zadevah BPP, za katere ZBPP določa, da se izpodbijajo v upravnem sporu - zoper sodne odločbe, ki jih sicer v okviru izvajanja sodne funkcije izdajajo redna sodišča (kot sta npr. tudi s strani tožnika predložena sklep Okrajnega sodišča v Sežani, št. 0538 I 32/2015 z dne 12. 8. 2015, in plačilni nalog navedenega sodišča, št. 0538 I 32/2015 z dne 5. 10. 2015) upravni spor ni dopusten. Tožba v upravnem sporu zoper takšne sodne akte se zavrže na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Ko ne gre za zadeve BPP, namreč to sodišče ni instanca rednih sodišč in ne more presojati njihovih odločitev, ampak je te treba izpodbijati s pravnimi sredstvi, predvidenimi z zakonom, ki ureja posamezni sodni postopek.

17. Da bi s tožbo v tem upravnem sporu izpodbijal odločbo Upravne enote Koper, št. 214-2030/2014-3 z dne 4. 11. 2014, tožnik ni navedel. Pa tudi sicer bi upravni spor lahko sprožil le, če bi zoper navedeno prvostopenjsko odločbo pravočasno vložil pritožbo (glej prvi odstavek 6. člena in 7. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1), o kateri bi že odločil drugostopenjski organ, česar tožnik niti ne trdi.