Jedro

V dosedanji sodni praksi so sodišča poudarjala, da mora problem prezasedenosti zavodov reševati izvršilna veja oblasti, ki je sodiščem v teh okoliščinah prepustila odločitev, da med prezasedenimi varovanimi oddelki zavodov izberejo tistega, ki bo nasprotnemu udeležencu zagotovil ustrezno namestitev, varstvo in terapevtsko obravnavo. Novejša sodna praksa VSRS poudarja pomen spoštovanja človekovih pravic, ki so resno ogrožene in kršene, če se osebe, ki potrebujejo institucionalno varstvo, namešča v polno zasedene ali prezasedene zavode.

Da bi varstvo odraslih oseb z motnjami v duševnem zdravju lahko izvajali le posebni socialno varstveni zavodi, v katerih so varovani oddelki namenjeni prav takšnim osebam, ZDZdr izrecno ne določa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tej nepravdni zadevi o predlogu za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodišča skladno s 75. členom ZDZdr1 odločalo tretjič. S sklepom Pr 95/2019 z dne 19. 7. 2019 je odločilo, da se nasprotnega udeleženca začasno, do sprostitve mesta v ustreznem socialno varstvenem zavodu, a največ za 6 mesecev od pravnomočnosti sklepa, sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom predlagateljice. Pritožbeno sodišče je s sklepom I Cp 1432/2019 z dne 31. 7. 2019 ugodilo pritožbi in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, s tem da, do odločitve sodišča prve stopnje oziroma sprostitve mesta v ustreznem socialno varstvenem zavodu, vendar največ do 15. 11. 2019, nasprotni udeleženec ostane v oddelku pod posebnim nadzorom predlagateljice. S sklepom Pr 140/2019 z dne 13. 2. 2020 je sodišče prve stopnje ob drugem odločanju o predlogu ugotovilo, da nasprotni udeleženec izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Ponovno je odločilo, da nasprotni udeleženec do sprostitve mesta v ustreznem socialno varstvenem zavodu, a največ do 18. 8. 2020, začasno ostane v oddelku pod posebnim nadzorom predlagateljice. Pritožbeno sodišče je s sklepom I Cp 326/2020 z dne 18. 2. 2020 delno ugodilo pritožbi predlagateljice in sklep spremenilo tako, da je skrajšalo dobo začasnega sprejema nasprotnega udeleženca pri njej največ do 20. 4. 2020, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in sklep v nespremenjenem delu potrdilo. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nasprotni udeleženec, ki je bil začasno sprejet v oddelek pod posebnim nadzorom predlagateljice do 20. 4. 2020, takoj premesti v socialno varstveni zavod Dom upokojencev M. in se zadrži v varovanem oddelku tega zavoda za čas enega leta od dneva sprejema. Odločilo je tudi, da se stroški tega postopka krijejo iz sredstev sodišča. 2. Proti temu sklepu se pritožuje socialno varstveni zavod, v katerega naj se premesti nasprotni udeleženec. Dom upokojencev M. v pritožbi sklep izpodbija iz vseh pritožbeni razlogov ter predlaga razveljavitev sklepa. Sprejema ugotovitve sodišča in izvedenca prof. dr. A. A., da so izpolnjeni pogoji iz 1. do 5. točke prvega odstavka 74. člena ZDZdr in da je za nasprotnega udeleženca primerna namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, vendar je nepravilna in nezakonita odločitev sodišča, da je to Dom upokojencev M., saj ne izpolnjuje pogojev za namestitev nasprotnega udeleženca po predpisih s področja socialnega varstva. Pritožnik nima verificiranega varovanega oddelka, ampak je šele v postopku pridobivanja verifikacije, kar je razvidno in tabele Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti „Pregled zasedenosti za marec“, ki jo je sodišče pridobilo in presojalo. Pritožnik je v postopku pridobivanja verifikacije za varovani oddelek le za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor. Sprejemajo samo osebe z demenco, pri nasprotnem udeležencu pa je poleg začetne demence podana tudi bipolarna motnja razpoloženja, zato gre za osebo z več motnjami, ki jo je potrebno namestiti v varovani oddelek za osebe z več motnjami. Pritožnik ne razpolaga s kadrovskimi, tehničnimi in prostorskimi pogoji za obravnavo oseb z več motnjami. Sodišče bi moralo pri presoji, poleg zasedenosti socialno varstvenih zavodov, upoštevati tudi geografsko bližino in mnenje sodnega izvedenca. Povzelo je navedbo nasprotnega udeleženca, da bi bil rad nameščen v K., vendar iz obrazložitve ni razvidno, zakaj K. ni primerna lokacija, niti ni pridobilo mnenja sodnega izvedenca, v kateri tip varovanega oddelka je nasprotnega udeleženca potrebno namestiti. Odločitev sodišča o trajanju zadržanja ni obrazložena in sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Nenazadnje v času epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) ni brezpredmeten ugovor pritožnika, da v tem času ne sprejemajo novih varovancev. Splošno znano dejstvo je, da so domovi za starejše eno glavnih in najbolj problematičnih žarišč okužb z virusom, saj v njih prebiva najbolj ogrožena skupina prebivalstva. Pritožnik do dneva pritožbe ne beleži primera okužbe z virusom zaradi doslednega spoštovanja ukrepov in priporočil pristojnih institucij ter kvalitetnega in strokovnega dela zaposlenih. Vsak nov varovanec predstavlja dodatno življenjsko tveganje za vse obstoječe varovance. Zato bi sodišče prve stopnje moralo pri odločitvi upoštevati tudi vidik ogrožanja življenja in zdravja varovancev. Sodišče prve stopnje je z izdajo izpodbijanega sklepa kršilo odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ Su 315/2020 z dne 30. 3. 2020 ter določbi 83.a in 83. člena ZS. Po drugem odstavku 83. člena ZS se kot nujne zadeve štejejo zgolj nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah. Konkretni nepravdni postopek za sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodišča ne predstavlja nujne zadeve. Pritožnik sicer upravlja z dvema enotama socialno varstvene institucije, in sicer z enoto M. in enoto T. Tudi za enoto T. velja, da nima verificiranega varovanega oddelka, ker zaradi arhitekturnih omejitev ne ustreza kriterijem Pravilnika o standardih in vanj trenutno ni mogoče več namestiti novih oskrbovancev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ponovno ugotovilo, da so pri nasprotnem udeležencu izpolnjeni vsi pogoji iz 74. člena ZDZdr za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi 75. člena ZDZdr. Kot je pritožbeno sodišče že navedlo v sklepu I Cp 326/2020, je takšen zaključek pravilen in izhaja tako iz izvedeniškega mnenja izvedenca psihiatrične stroke, kot tudi iz ugotovitev predlagateljice, pri kateri se nasprotni udeleženec po zaključku psihiatričnega zdravljenja še vedno nahaja. Zaradi bolezni (kombinacija bipolarne motnje, ki se odraža kot obdobje znižanega in povišanega razpoloženja, z že razvitim psihoorganskim sindromom v smislu začetne demence s hujšim kognitivnim upadom) nasprotni udeleženec ni več zmožen samostojno skrbeti zase in potrebuje stalen nadzor, pomoč in drugo oskrbo, česar v domačem okolju ali na drug način ni mogoče zagotoviti. Predmet pritožbene obravnave je torej le izbira socialno varstvenega zavoda, v katerega mora biti nasprotni udeleženec premeščen po končanem psihiatričnem zdravljenju pri predlagateljici.

5. Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 75. člena ZDZdr za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v varovani oddelek. V sklepu se določi tudi čas zadržanja v varovanem oddelku, ki ne sme biti daljši od enega leta, in socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme (drugi odstavek 48. člena ZDZdr).

6. Kot izhaja iz podatkov spisa, je prvostopenjsko sodišče pred izbiro pritožnika opravilo poizvedbe pri večjem številu socialno varstvenih zavodov, a so vsi, ki so odgovorili na poziv sodišča, zagotavljali polno zasedenost varovanih oddelkov ter daljšo čakalno dobo za sprejem. Zaprosilo Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da opravi svojo vlogo koordinatorja med verificiranimi zavodi, je ostalo brez odziva. Nasprotni udeleženec je ob zaslišanju kot primernega omenil Dom upokojencev v K., ker je najbližje njegovemu domu, izvedenec prof. dr. A. A. pa je v izvedenskem mnenju predlagal namestitev v katerikoli varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (lahko tudi v okviru doma starejših občanov, ki tak oddelek ima), pri čemer bi bila iz praktičnih razlogov (obiski svojcev) primerna namestitev na področju K., M. ali L. Prvostopenjsko sodišče je navedeno sicer upoštevalo, a kot ključno pri izbiri uporabilo tabelo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za mesec marec 2020 (priloga C2), ki vsebuje kapacitete in zasedenost ter število čakajočih za 12 verificiranih varovanih oddelkov v posebnih zavodih in domovih za starejše ter 16 varovanih oddelkov v zavodih in domovih za starejše v postopku verifikacije. Iz tabele izhaja, da je pri pritožniku zasedenost po preglednici manjša od kapacitete (23 od 24 mest), število čakajočih za sprejem pa 41. Pri vseh ostalih zavodih oz. domovih je zasedenost polna ali pa presega kapacitete. Iz dopisa pritožnika sodišču izhaja, da je nasprotni udeleženec na 32. mestu na čakalni vrsti za sprejem v varovani oddelek, pred izdajo izpodbijanega sklepa pa so sporočili, da namestitev ni mogoča, ker nimajo prostih kapacitet in ker so vsi sprejemi v domove za starejše v času epidemije korona virusa prepovedani.

7. Ob takih dejanskih ugotovitvah ostane le možnost, da se nasprotnega udeleženca premesti v oskrbo pritožniku ali v enega od ostalih socialno varstvenih zavodov, kljub njihovi polni zasedenosti ali prezasedenosti. V dosedanji sodni praksi so sodišča poudarjala, da mora problem prezasedenosti zavodov reševati izvršilna veja oblasti, ki je sodiščem v teh okoliščinah prepustila odločitev, da med prezasedenimi varovanimi oddelki zavodov izberejo tistega, ki bo nasprotnemu udeležencu zagotovil ustrezno namestitev, varstvo in terapevtsko obravnavo. Novejša sodna praksa VSRS2 poudarja pomen spoštovanja človekovih pravic, ki so resno ogrožene in kršene, če se osebe, ki potrebujejo institucionalno varstvo, namešča v polno zasedene ali prezasedene zavode. Ustavno sodišče RS je ob presoji ustavnosti ZDZdr z ugotovitveno odločbo U-I-477/18 z dne 23. 5. 2019 odločilo, da je zakon v neskladju z Ustavo, ker pomanjkljiva zakonska ureditev ukrepov sprejema oseb v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve ne izpolnjuje zahtev, ki glede določnosti podlage in pogojev izvršitve ukrepa izhajajo iz drugega odstavka 19. člena Ustave RS. Učinek takšne odločbe je, da zakonske določbe, ki jih ni bilo mogoče razveljaviti, veljajo še naprej in jih sodišča lahko uporabijo pri sodnem odločanju, vendar samo ob upoštevanju razlogov odločbe ustavnega sodišča. 8. Pritožnik ne izpodbija odločitve prvostopenjskega sodišča zaradi prostorske stiske in prezasedenosti kapacitet, pač pa trdi, da nima verificiranega varovanega oddelka, ker je šele v postopku pridobivanja verifikacije, tudi po končanem postopku pa naj bi pridobil le varovani oddelek za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč ali nadzor (osebe z demenco), ne pa za osebe z več motnjami. Nasprotni udeleženec pa ima poleg demence tudi bipolarno motnjo, zaradi česar mu ne bi mogli zagotoviti ustrezne zaščite in varstva. V zvezi s tem se pritožba sklicuje na določbo 41.b člena Zakona o socialnem varstvu, 8.b člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Pravilnik o standardih) ter določbe 2., 3. in 11. člena Pravilnika o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (Pravilnik o verifikaciji).

9. Iz tabele zasedenosti za marec 2020 (priloga C2) je razvidno, da pritožnik sodi med domove za starejše z varovanim oddelkom v postopku verifikacije. Da bi varstvo odraslih oseb z motnjami v duševnem zdravju lahko izvajali le posebni socialno varstveni zavodi, v katerih so varovani oddelki namenjeni prav takšnim osebam, ZDZdr izrecno ne določa.3 Po podatkih omenjene tabele, na katero se sklicuje tudi pritožba, imajo poleg verificiranih varovanih oddelkov v posebnih zavodih in domovih za starejše, varovane oddelke v postopku verifikacije tudi drugi socialno varstveni zavodi in domovi za starejše (12 je verificiranih, 16 v postopku verifikacije, 2 ne izpolnjujeta meril pravilnika). Noben od pravilnikov, na katere se sklicuje pritožba, ne določa, da bi varovani oddelki za osebe z več motnjami (poleg demence še motnje v duševnem stanju), morali imeti v primerjavi z ostalimi varovanimi oddelki drugačne kadrovske, tehnične in prostorske pogoje. Nasprotni udeleženec po povzetem mnenju izvedenca psihiatrične stroke v izpodbijanem sklepu, glede na naravo njegove bolezni, ni ogrožujoč okolici ter ostalim varovancem, da bi bil njegov sprejem s tega vidika problematičen, kar velja tudi za v pritožbi omenjeno možnost ponovne samomorilne ogroženosti. Zaradi te možnosti je treba nasprotnemu udeležencu, enako kot ostalim varovancem v varovanih oddelkih, zagotoviti, poleg skrbi za redno in pravilno jemanje zdravil, stalni nadzor in varstvo. Pritožba zato neutemeljeno izključuje iz navedenih razlogov možnost namestitve nasprotnega udeleženca v Dom upokojencev M. 10. Pri odločanju o premestitvi v izbrani varovani oddelek je sodišče prve stopnje skladno z določbo 79. člena ZDZdr upoštevalo želje in okoliščine nasprotnega udeleženca ter o tem pridobilo mnenje sodnega izvedenca. Dom starejših K. po podatkih v spisu ni na seznamu domov z varovanimi oddelki in zato ne izpolnjuje pogojev za ustrezno namestitev nasprotnega udeleženca.

11. Odločitev sodišča o trajanju premestitve v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda za čas enega leta res ni posebej obrazložena, a glede na ugotovitve o trenutnem stanju nasprotnega udeleženca v mnenju izvedenca psihiatrične stroke ni videti razloga za to, da sodišče ne bi sledilo izvedencu in ukrep določilo za najdaljšo možno dobo enega leta (prvi odstavek 77. člena ZDZdr).

12. Pritožba sicer pravilno ugotavlja, da so domovi za starejše, v katerih prebiva najbolj ogrožena skupina prebivalstva, v tem obdobju eno glavnih in najbolj problematičnih žarišč okužb z virusom SARS-CoV-2. Splošno znano je, da je pristojno ministrstvo vsem izvajalcem institucionalnega varstva starejših zato predlagalo sprejetje ukrepa popolne prepovedi obiskov v domovih za starejše zaradi naraščanja števila okuženih s korona virusom in zaradi varovanja zdravja stanovalcev. Pritožnik navaja, da je v času epidemije sprejel tudi ukrep nesprejemanja novih varovancev. Kot pravilno navaja prvostopenjsko sodišče, sprejetje takšnega ukrepa na odločanje sodišča v obravnavani zadevi nima vpliva. Pritožbeno sodišče je prepričano, da bo pritožnik tudi pri sprejemu nasprotnega udeleženca upošteval vse potrebne zdravstvene ukrepe za preprečitev morebitne okužbe.

13. Sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa ni kršilo Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Obravnavana zadeva sodi med nujne nepravdne zadeve iz 4. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih. Za sprejem brez privolitve v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča se smiselno uporabljajo določbe 40. do 52. člena ZDZdr, ki veljajo v postopku sprejema osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom.

14. Ker niso podani pritožbeni razlogi, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

1 Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/08, 46/15-odl. US, 44/19-odl. US. 2 VSRS II Ips 51/2019, VSRS II Ips 71/2019. 3 28. do 30. točka obrazložitve sklepa VSRS II Ips 51/2019.