Jedro

Sodišče prve stopnje je pritožnico, notarko, postavilo za začasno skrbnico zapuščine, ki ima pravico z zapuščino upravljati do konca zapuščinskega postopka. Gre za nalogo, ki presega opravila, glede katerih je z zakonom predpisano, da jih, če tako odloči zapuščinsko sodišče, mora opraviti notar.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep v izpodbijanem delu (II. točka izreka) r a z v e l j a v i in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom za začasno skrbnico zapuščine postavilo notarko E.L. z nalogo, da upravlja z zapuščino do konca zapuščinskega postopka.

Začasne skrbnica zapuščine, notarka E.L. se je zoper sklep pritožila. Meni, da bi sodišče moralo, preden je odločilo, da se jo postavi za začasno skrbnico zapuščine po pokojnem J.P., moralo pridobiti njeno soglasje. Gre za odgovorno funkcijo, ne zadošča, da jo o tem sodišče le obvesti. Zakon o notariatu namreč v 71. čl. določa le, da notar lahko opravi popis in cenitev zapustnikovega premoženja po določbah Zakona o dedovanju (ZD), če tako odloči zapuščinsko sodišče, predvideva pa tudi možnost, da notar sprejme v hrambo zapustnikovo premoženje ali njegov del, če tako določi zapuščinsko sodišče. Druge zakonske podlage, na podlagi katere bi lahko sodišče notarju nalagalo obveznosti, povezane z zapuščinskimi postopki, ni, torej tudi ne, da sodišče notarja s sklepom postavi za skrbnika zapuščine, ki ima pravico upravljati z zapuščino. Tak sklep bi po mnenju pritožnice sodišče zato lahko sprejelo le, če bi bila sama pripravljena to nalogo opravljati.

Pritožba je utemeljena.

ZD v 131. čl. določa, da sodišče v primeru, če so dediči neznani ali je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno, postavi začasnega skrbnika zapuščine, ta je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče. ZD ima posebne določbe tudi glede zavarovanja zapuščine, v določenih primerih lahko sodišče izroči premoženje ali del premoženja v hrambo zanesljivi osebi ali odredi hrambo pri izvršitelju (191. čl.), glede popisa in cenitve premoženja pa določa, da v primeru, ko sodišče popis in cenitev pokojnikovega premoženja odredi, le-to opravi notar ali izvršitelj, ki ga določi zapuščinsko sodišče (184. in 188. čl. ZD). Podobne določbe vsebuje tudi 71. čl. Zakona o notariatu, ki glede popisa in cenitve premoženja ter zavarovanja zapuščine določa, da notar lahko opravi popis in cenitev zapustnikovega premoženja, če tako odloči zapuščinsko sodišče, prav tako, kadar je potrebno zavarovati zapuščino po določbah ZD, se, če tako odloči zapuščinsko sodišče, zapustnikovo premoženje ali njegov del izroči v hrambo notarju. Sodišče prve stopnje pa je pritožnico, notarko, postavilo za začasno skrbnico zapuščine, ki ima pravico z zapuščino upravljati do konca zapuščinskega postopka. Gre za nalogo, ki presega opravila, glede katerih je z zakonom predpisano, da jih, če tako odloči zapuščinsko sodišče, mora opraviti notar. Zakonske podlage za tako odločitev sodišče prve stopnje ni imelo, tako bi lahko odločilo le, če bi pridobilo soglasje osebe, ki jo namerava postaviti za začasnega skrbnika. Takega soglasja, kot pravilno opozarja pritožnica, sodišče ni pridobilo, zato je odločitev nepravilna in je sodišče druge stopnje v izpodbijanem delu po pritožbi začasne skrbnice sklep razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se v zapuščinskem postopku smiselno uporablja - 163. čl. ZD). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje postopati po določbi 192. čl. ZD pred odločitvijo o postavitvi začasnega skrbnika zaslišati oziroma pridobiti izjave dedičev glede osebe skrbnika, kot tudi soglasje osebe, ki jo namerava postaviti za skrbnika. Šele za tem bo lahko ponovno sprejelo odločitev in postavilo začasnega skrbnika zapuščine.