Jedro

Glede na to, da iz cenitve izhaja, da znaša ocenjena tržna vrednost prodajane nepremičnine 97.142,18 EUR in tako v tem primeru ne gre za prodajo po izklicni ceni v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, za to prodajo ni bilo potrebno soglasje, temveč le mnenje ločitvenih upnikov (tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko 345. člena ZFPPIPP). Sodišče na upnikovo mnenje ni vezano in lahko predlagano odločitev sprejme tudi, če je mnenje negativno. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pritožnikovo mnenje obravnavalo, vendar je kljub temu v sklepu določilo izklicno ceno višini 55.000,00 EUR, ki je nižja od njegovega (in višja od upraviteljevega) predloga. Glede na to, da prodaja na podlagi javne dražbe, določena že s štirimi sklepi o prodaji z izklicnimi cenami 95.000,00 EUR, 85.000,00 EUR, 75.000,00 EUR in 70.000,00 EUR, ni bila uspešna, višje sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev v zvezi z prodajo po novi, nižji izklicni ceni, prepričljivo obrazložilo s tem, ko je navedlo, da je pri določitvi izklicne cene upoštevalo dejstvo, da gre v konkretnem primeru za peti poskus prodaje solastniškega deleža nepremičnine.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se o prodaji nepremičnine z ID znakom zemljiške parcele: parcela 001 111/22, katastrska občina 001 ..., parcela 111/22 (ID ...), v lasti stečajne dolžnice do ½ celote, odloči tako: - prodaja se opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, - izklicna cena se določi v višini 55.000,00 EUR, - varščina se določi v višini 5.500,00 EUR.

2. Zoper ta sklep sta se pravočasno pritožila dolžnica in upnik A. A. in predlagala, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Upravitelj je v odgovoru na pritožbi predlagal njuno zavrnitev.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Dolžnica v pritožbi poudarja, da se s postavljeno izklicno ceno nikakor ne strinja. Ob upoštevanju, da je premoženje, ki je predmet prodaje, edino premoženje, iz katerega izvira stečajna masa, ni pravično, da se zgolj zaradi neuspešne prodaje po ceni 70.000,00 EUR opravi prodaja po drastično znižani ceni 55.000,00 EUR. Meni, da je potrebno ob prodaji enakomerno upoštevati in varovati interese lastnikov premoženja in upnikov in se ne sme upoštevati le interesa sodišča po čimprejšnjem zaključku postopka.

6. (Ločitveni) upnik v pritožbi pojasnjuje, da je v svojem mnenju zavrnil upraviteljev predlog za prodajo z nezavezujočim zbiranjem ponudb, upravitelj in sodišče prve stopnje pa sta napačno povzela njegove navedbe v zavrnitvi predloga. Sodišče prve stopnje je izklicno ceno predmeta prodaje določilo izključno na podlagi upraviteljevega predloga z dne 21. 9. 2023 in pri odločitvi ni upoštevalo (dodatnega) pritožnikovega mnenja z dne 10. 10. 2023. Zato ni res, da je sodišče s tem, ko je določilo izklicno ceno v vrednosti 50% vrednosti nepremičnine, tudi sledilo pritožnikovemu predlogu iz podanega mnenja. V navedenem mnenju je namreč predlagal, da se nadaljnja prodaja opravi po izklicni ceni 65.000,00 EUR in da razumnih razlogov za znižanje na 45.000,00 EUR ni.

7. V skladu z določbo 1. točke drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP mora sodišče v primeru, če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP, ne zadošča za plačilo celotne terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, za sklep o prodaji pridobiti mnenje ločitvenega upnika. Če je premoženje predmet več ločitvenih pravic iz prvega odstavka navedenega člena, se prej navedena določba drugega odstavka 345. člena uporablja za mnenje ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica je bila pridobljena prva, in ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica ima drugi ali poznejši vrstni red, če je skupni znesek terjatev, zavarovanih z ločitvenimi pravicami predhodnega reda, manjši od vrednosti premoženja, ki se prodaja, ocenjene po likvidacijski vrednosti (sedmi odstavek 345. člena ZFPPIPP). Gre torej za tiste ločitvene upnike, za katere obstaja verjetnost, da bodo prejeli poplačilo iz prejete kupnine.

8. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zahtevo za soglasje (pravilno za mnenje) ločitvenega upnika v zvezi s predlagano prodajo premoženja stečajnega dolžnika posredovalo ločitvenima upnikoma (pritožniku in B. B.). B. B. (ločitveni upnik s prvim vrstnim redom) je s predlagano prodajo soglašal, pritožnik (ločitveni upnik z drugim vrstnim redom) pa je podal negativno mnenje k predlogu stečajnega upravitelja in v svojem prvem mnenju navedel, da naj prodaja z neposrednimi pogajanji pride v poštev šele, „če bi bila neuspešna dražba vrednosti ene polovice nepremičnega premoženja dolžnice“ ter v drugem (dodatnem mnenju) predlagal, da se v predlogu navedeno premoženje proda po izklicni ceni 65.000,00 EUR. Zaradi navedenega je upravitelj spremenil svoj predlog tako, da je delno upošteval pritožnikovo mnenje in predlagal prodajo nepremičnine na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene, ki se naj določi v višini 50% vrednosti nepremičnine (47.500,00 EUR).

9. Glede na to, da iz cenitve izhaja, da znaša ocenjena tržna vrednost prodajane nepremičnine 97.142,18 EUR in tako v tem primeru ne gre za prodajo po izklicni ceni v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, za to prodajo ni bilo potrebno soglasje, temveč le mnenje ločitvenih upnikov (tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko 345. člena ZFPPIPP). Sodišče na upnikovo mnenje ni vezano in lahko predlagano odločitev sprejme tudi, če je mnenje negativno. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pritožnikovo mnenje obravnavalo, vendar je kljub temu v sklepu določilo izklicno ceno višini 55.000,00 EUR, ki je nižja od njegovega (in višja od upraviteljevega) predloga. Glede na to, da prodaja na podlagi javne dražbe, določena že z štirimi sklepi o prodaji z izklicnimi cenami 95.000,00 EUR, 85.000,00 EUR, 75.000,00 EUR in 70.000,00 EUR, ni bila uspešna, višje sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev v zvezi s prodajo po novi, nižji izklicni ceni, prepričljivo obrazložilo s tem, ko je navedlo, da je pri določitvi izklicne cene upoštevalo dejstvo, da gre v konkretnem primeru za peti poskus prodaje solastniškega deleža nepremičnine.

10. Res je, da sodišče prve stopnje ni posebej utemeljevalo višine določene izklicne cene, vendar višje sodišče ocenjuje, da to v tem konkretnem primeru niti ni bilo potrebno. Sodišče prve stopnje je povzelo vse svoje dotedanje odločitve v zvezi z izklicnimi cenami in navedlo, da so bili vsi poskusi prodaje neuspešni in to celo tako zelo, da „za solastniški delež nepremičnine ni bilo izkazano nobeno povpraševanje ali opravljen vsaj ogled s strani potencialnega kupca.“ Navedeno tudi po prepričanju višjega sodišča kaže na primernost višine izklicne cene. Razumeti je mogoče željo dolžnice in pritožnika, da se premoženje proda po čim višji ceni, vendar tega ne more prinesti že samo višja izklicna cena, kar dokazujejo že sami prej navedeni neuspešni poskusi prodaje. Pri tem pa je potrebno dodati, da bi moral ločitveni upnik svoje mnenje (še posebej v primeru, ko je to negativno) obrazložiti in navesti okoliščine, ki so po njegovi oceni pomembne za odločitev in ki jih stečajni upravitelj pri pripravi predloga ni upošteval oziroma jih je upošteval napačno. Če namreč upnik mnenja ne obrazloži (dovolj), sodišče pri odločanju lahko upošteva le okoliščine, ki jih je v predlogu navedel upravitelj.

11. Ker je bila ocenjena tržna vrednost dolžničinega dela nepremičnine ugotovljena v višini 97.142,18 EUR, je izklicna cena 55.000,00 EUR višja celo od polovice ocenjene tržne (kaj šele od likvidacijske) vrednosti. Izklicna cena je tako določena v okviru, ki ga dopušča ZFPPIPP. Kot je že v sklepu Cst 143/2022 z dne 10. 5. 2022, s katerim je odločalo o pritožbi dolžnice zoper prvi sklep o prodaji, navedlo višje sodišče, izklicna cena pomeni le izhodišče za javno dražbo, pomeni le znesek, s katerim se draženje začne, ne pa tudi končne dosežene cene. Šele uspeh v postopku prodaje dokončno pokaže, koliko je nepremičnina dejansko vredna, saj je vredna le toliko, kolikor so kupci zanjo pripravljeni plačati.

12. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da pritožbeni razlogi niso podani, višje sodišče pa ob reševanju pritožb tudi ni našlo bistvenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), zato je pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.