Jedro

Tožniki s tožbenimi ugovori utemeljujejo predvsem svoj dejanski interes proti postavitvi bazne postaje mobilne telefonije, vendar si z njimi ne morejo izboljšati svojega pravnega položaja, zato jih sodišče ni obravnavalo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva prizadete stranke A., d.d. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka investitorju A., d.d., izdala gradbeno dovoljenje za postavitev bazne postaje mobilne telefonije MB 320 Razkrižje, pod pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju. Iz dovoljenja izhaja, da se na parceli št. 1363 k.o. ... dovoljuje postavitev TK opreme nameščene v omari na platoju velikosti 7,15 m x 6,70 m ter postavitev antenskega stolpa v višini 42 m. Investitor je za navedeni poseg predložil potrebno projektno dokumentacijo, dokazilo o pravici graditi ter vsa potrebna soglasja in mnenja pristojnih organov in organizacij. Zemljišče posega leži v območju prostorske enote ČR-13 s podrobnejšo namensko rabo 1. kmetijska zemljišča, ki se ureja z Občinskim prostorskim načrtom Občine Črenšovci (v nadaljevanju OPN). V skladu z določbo 36. člena OPN je na kmetijskih zemljiščih z oznako namenske rabe K1 in K2 dovoljeno postaviti tudi gradbeno inženirske objekte kot cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode. Predlagani poseg je torej v skladu z drugim odstavkom 36. člena OPN, saj med dovoljene objekte spada tudi bazna postaja. Po določbi 37. člena OPN morajo biti nova in nadomestna komunalna in energetska omrežja izvedena pod zemljo, kar je upoštevano tudi v obravnavanem primeru, saj je predvideni NN priključek do bazne postaje izveden s podzemnim vodom. Glede objektov, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem, OPN nalaga preveritev morebitne prekoračitve mejnih vrednosti. V postopku je bil pridobljen elaborat o vplivih na okolje – elektromagnetno sevanje z dne 13. 6. 2012, ki ga je izdelal B., d.d. in iz katerega izhaja, da postavitev novih virov visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj GSM 900 ne bo presegla mejnih vrednosti. Zahtevek investitorja je torej v skladu z veljavnim prostorskim izvedbenim aktom, prav tako iz urbanističnih razlogov ni ovir za izdajo gradbenega dovoljenja.

Tožeča stranka v tožbi ne ugovarja, da gre pri predlagani lokaciji za zemljišče K1, ki je namenjeno za kmetijsko proizvodnjo in da je na takih zemljiščih dopustna gradnja cevovodov, komunikacijskih omrežij, elektrovodov, plinovodov in podobnih infrastrukturnih naprav, vendar le v podzemni izvedbi. Zato je zmotna ugotovitev tožene stranke, da med take posege spada tudi gradnja bazne postaje, ki je visoka več kot 40 m. Prav tako je investitor v postopku pridobil soglasja in mnenja pristojnih organov na nepravilen način, saj so bila soglasja izdana še preden je imel podpisano pogodbo z lastnico sporne parcele. Občina Črenšovci tudi pripravlja spremembo OPN, ki ne bo več predvideval podzemne izvedbe infrastrukturnih omrežij. Predlaga, da sodišče izpodbijan odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja ugotovitve, ki izhajajo iz gradbenega dovoljenja. Določba, ki govori o podzemni izvedbi vodov, se nanaša le na priključitve objekta na omrežje, kar je v obravnavanem primeru tudi upoštevano. Glede telekomunikacijskih objektov pa je treba upoštevati tudi trinajsti odstavek 38. člena OPN, ki posebej ureja telekomunikacijske oddajnike. Ta pa dopušča izvedbo telekomunikacijskih oddajnikov na vseh objektih. Določila OPN torej ni mogoče razlagati, da so telekomunikacijski objekti dovoljeni le v podzemni izvedbi, kot trdijo tožniki, pač pa tudi v nadzemni izvedbi. Sicer pa baznih postaj mobilne telefonije tehnično niti ni mogoče izvesti pod zemljo. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

A. d.d., ki ima v tem postopku položaj prizadete stranke v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je predvideni poseg v skladu z OPN, prav tako je bil postopek izdaje gradbenega dovoljenja izveden v skladu z zakonom in OPN. Tožbeni ugovori pa so predvsem pavšalni. Ne drži, da bi investitor pridobil soglasja pristojnih organov na nepravilen način. Po določbah ZGO-1 soglasje pomeni potrditev pristojnega soglasodajalca, da je projektna dokumentacija izdelana v skladu s predpisi iz njegove pristojnosti. Tožeča stranka pa v zvezi s tem ni navedla nobenega konkretnega ugovora, zakaj naj bi bila projektna dokumentacija neskladna s predpisi iz pristojnosti Agencije RS za okolje ali s predpisi iz pristojnosti Elektra Maribor d.d. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne, tožeči stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 17. 9. 2014 vztraja, da postopek izdaje gradbenega dovoljenja ni bil pravilno izveden, saj C.C., ki je lastnica dveh bližnjih zemljišč, o nameravani gradnji sploh ni bila obveščena. Župan občine ni izvedel zbora vaščanov v skladu s statutom občine, moral pa bi tudi izvesti javno obravnavo z okoliškim prebivalstvom. Na njihovem območju stoji že bazna postaja visoka 34 m, torej ministrstvo ni poskrbelo za enakomerno razporeditev tovrstnih infrastrukturnih naprav v tem prostoru. Z gradnjo se posega v najboljše kmetijske površine, zaradi česar bo ogrožena pridelava poljščin. Investitor tudi ni razkril škodljivih vplivov UMTS, zaradi bazne postaje bodo prebivalci podvrženi pogostim udarom strele. Prebivalci so zbrali 323 podpisov proti izgradnji bazne postaje, tako da je predvidena gradnja v nasprotju z interesom okoliških prebivalcev.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da so se tožniki kot lastniki okoliških zemljišč udeleževali postopka izdaje spornega gradbenega dovoljenja, torej jim je upravni organ priznal položaj stranskih udeležencev. V obravnavanem postopku zato lahko varujejo svoje pravne koristi, ki so vezane na njihove nepremičnine, zaradi katerih so dosegli položaj stranskih udeležencev. Navedeno izhaja iz določb prvega in drugega odstavka 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po katerih oseba vstopi v postopek kot stranski udeleženec zaradi varstva svojih pravnih koristi, te pa so neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi. To pomeni, da v tem postopku ne morejo varovati javne koristi ali koristi tretjih oseb. Zato upravni organ, kakor tudi sodišče, v takšnem primeru preizkusi le tiste ugovore, ki so relevantni z vidika varovanja konkretnih pravnih interesov in s tem predstavljajo morebitno oviro za izdajo gradbenega dovoljenja. To pomeni, da tožniki lahko preprečijo izdajo gradbenega dovoljenja le, če bi gradnja objekta posegala v njihove pravno priznane interese, ne pa tudi v dejanske interese.

Tožniki v tožbi ugovarjajo neskladnost gradnje z OPN, ker ta dopušča gradnjo infrastrukturnih naprav le v podzemni izvedbi. Navedeni ugovor se nanaša na nepravilno uporabo materialnega predpisa, to je OPN, torej na kršitev načela zakonitosti, pri čemer pa gre za ugovor v okviru varovanja javne koristi. S tovrstnimi ugovori tožniki v konkretnem primeru ne morejo uspeti, saj s tem ne ščitijo svojih pravic oz. pravnih koristi, ki jih tožnikom kot lastnikom nepremičnin priznavajo predpisi. Ker pa je sodišče dolžno preizkusiti zakonitost izdanega akta po uradni dolžnosti, sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da OPN v trinajstem odstavku 38. člena določa, da se lahko telekomunikacijske antene in oddajnike locira v vseh enotah urejanja. Lahko se jih namesti na vse objekte, razen na objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v vplivnem pasu teh objektov. Prav tako jo po določbi 36. člena OPN dopustna gradnja gradbeno inženirskih objektov, med drugim tudi komunikacijskih omrežij na območju kmetijskih zemljišč. Pogoj, ki nalaga, da je pomožne infrastrukturne objekte, ki potekajo po kmetijskih zemljiščih, treba izvesti v zemeljski izvedbi, pa se že po naravi stvari ne more nanašati na postavitev bazne postaje z antenskim stolpom. Nadalje je investitor v postopku predložil vsa potrebna soglasja, ki se, kot je že pravilno navedla tožena stranka, nanašajo na projektno dokumentacijo. Predložil pa je tudi elaborat o vplivih na okolje, iz katerega izhaja, da zaradi postavitve novih virov elektromagnetnih sevanj ne bodo presežene dovoljene mejne vrednosti. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je gradbeno dovoljenje izdano ob upoštevanju določb OPN.

Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati preticija, ki so jo podpisali vaščani in lastniki zemljišč, saj noben predpis ne predpisuje, da bi bilo nestrinjanje določenega števila občanov lahko ovira za postavitev objekta, kot je obravnavani. Prav tako ni predmet te tožbe postopek, s katerim je občina seznanjala krajane s predvidenim posegom. Po ugotovitvah sodišča tako tožniki s tožbenimi ugovori utemeljujejo predvsem svoj dejanski interes proti postavitvi bazne postaje mobilne telefonije, vendar si z njimi ne morejo izboljšati svojega pravnega položaja, zato jih sodišče ni obravnavalo.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.