U-I-93/95

11.4.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Pavla Ocepka iz Komende na seji dne 11. aprila 1996

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o uvedbi samoprispevka v denarju na območju Krajevne skupnosti Komenda (Uradni list RS, št. 21/94) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik je dne 26.5.1995 vložil pobudo za ponovno oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o uvedbi samoprispevka v denarju na območju KS Komenda, v kateri navaja, da naj se njegova vloga za dopolnilno odločbo z dne 4.5.1995 šteje za sestavni del pobude. V obeh navedenih vlogah pobudnik meni, da je Ustavno sodišče s svojo odločbo št. U-I-245/94 z dne 23.2.1995 prekršilo četrti odstavek 153. člena Ustave, ker razlogi, navedeni v obrazložitvi odločbe, ne temeljijo na zakonu ali zakonitem predpisu, ampak na načelih za zapolnitev pravnih praznin.

2.Pobudnik tudi meni, da je obstoj krajevne skupnosti le fiktiven, saj na podlagi Zakona o lokalni samoupravi krajevne skupnosti ne morejo imeti položaja pravne osebe in zato ne morejo opravljati upravnih nalog iz delokroga občine. Člen 4 Zakona o ustanovitvi občin naj bi bil v nasprotju s 155. členom Ustave, ki prepoveduje povratno veljavo predpisov. Gradnja šol in pripadajočih športnih objektov je v pristojnosti občine in države.

3.Pobudnik nadalje v svoji pobudi poudarja, da je v programu razvoja osnovnega šolstva v občini Kamnik do leta 2000 predvidena odprava dvoizmenskega pouka v Osnovni šoli Komenda-Moste in je zato predvidena gradnja manjkajočih učilnic in izgradnja telovadnice s površino 600,15 m2, kar povsem zadošča za redno šolsko in splošno športno delo v krajevni skupnosti. S tem, da se je temu programu "pritaknil" program izgradnje nadstandardne telovadnice, za katerega je mogoče s samoprispevkom zbrati le 1/6 potrebnih sredstev, je bila storjena enaka napaka kot v Kranjski gori, kjer imajo sedaj, ko je preteklo šest let od slovesne položitve temeljnega kamna, le temelje zgradbe, s katerimi ne vedo kaj storiti.

4.Pobudnik meni, da je uvedba samoprispevka zavestna volilna prevara občanov in navaja še druge nepravilnosti oziroma nezakonitosti, kot vabilo učencem in dijakom, ki niso imeli volilne pravice, da se udeležijo referenduma, omogočanje glasovanja na podlagi pooblastila, nezagotovljenost sredstev za sofinanciranje, neuresničene obljube o pridobitvi 400.000 DEM iz naslova sponzorstva in izdajo gradbenega dovoljenja v decembru 1994 v nasprotju z veljavnimi predpisi. Zavestno prevaro naj bi predstavljal tudi dopis št. SAM-403/95 z dne 20.4.1995, v katerem se tajnik Krajevne skupnosti Komenda sklicuje na razlago Ustavnega sodišča, da je potrebno opraviti poračun samoprispevka za čas, ko je bil sklep o uvedbi samoprispevka začasno zadržan. Da bi se razčistile vse te nezakonitosti, pobudnik predlaga, da Ustavno sodišče pred sprejetjem odločitve razpiše javno obravnavo, na katero naj povabi vlagatelja te pobude, organizatorje referenduma in druge priče, da bi se tako razjasnile okoliščine, ki kalijo krajevno sožitje.

B.

5.Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-245/95 z dne 23.2.1995 (OdlUS IV,18) v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudi Pavla Ocepka in Magde Rous, odločilo, da Sklep o uvedbi samoprispevka v denarju na območju Krajevne skupnosti Komenda (v nadaljevanju: Sklep o uvedbi samoprispevka) ni v neskladju z Ustavo in zakonom. Pred tem je s sklepom št. U-I- 245/94 z dne 1.12.1994 (UdlUS I,18) izvrševanje izpodbijanega Sklepa o uvedbi samoprispevka do dokončne odločitve začasno zadržalo.

6.Pobudnik Pavel Ocepek se v svoji novi pobudi ne strinja z odločitvijo Ustavnega sodišča in navaja pretežno enake razloge, kot jih je navajal v svoji prvi pobudi in o katerih je Ustavno sodišče že odločilo z zgoraj navedeno odločbo. Na razloge iz te odločbe se Ustavno sodišče sklicuje tudi sedaj.

7.Ustavno sodišče je v prejšnjem postopku, ko je presojalo ustavnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, z odločbo št. U-I- 245/94 odločilo, da je bila odločitev Sveta KS Komenda o sprejetju referendumske odločitve z relativno večino v skladu z Ustavo, z Zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94) in Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93,57/94 in 14/95 - v nadaljevanju: ZLS). Ustavno sodišče je ocenilo, da je analogna uporaba obeh navedenih zakonov o relativni referendumski večini v skladu s stališči, uveljavljenimi v pravni teoriji o razlagi pravnih predpisov in o zapolnjevanju pravnih praznin. Ustavno sodišče je v že navedeni odločbi jasno obrazložilo, da je bilo zaradi prenehanja veljavnosti Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77, 25/85 in 18/88) dne 2.4.1994 potrebno z analogno uporabo Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi in ZLS uporabiti pravilo o relativni večini.

8.Svet KS Komenda je sprejel izpodbijani sklep o uvedbi samoprispevka dne 14.4.1994, torej pred ustanovitvijo novih občin in uvedbo novega sistema lokalne samouprave. Ker je bil izpodbijani sklep o uvedbi samoprispevka sprejet v času pred uveljavitvijo novega sistema lokalne samouprave, je bila KS Komenda na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o samoprispevka vsekakor pristojna sama razpisati referendum o uvedbi samoprispevka in tudi sprejeti sklep o uvedbi samoprispevka. Zato Ustavno sodišče v obravnavani zadevi ni moglo upoštevati pritožnikovih navedb, da krajevne skupnosti v sistemu lokalne samouprave nimajo več pravne podlage za delovanje, in je svoje stališče tudi obrazložilo v že navedeni prejšnji odločbi (obrazložitev pod B, točka 4). Ustavno sodišče pa je pritožnikove navedbe, da 4. člen Zakona o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94, v nadaljevanju: ZUODNO) v sistemu lokalne samouprave ne bi smel podaljševati obstoja prejšnjim krajevnim skupnostim in da krajevne skupnosti ne morejo financirati gradnje šol in šolskih športnih objektov, štelo kot posebno pobudo in jo bo obravnavalo kot posebno zadevo.

9.ZUODNO v prvem odstavku 4. člena določa, da obstoječe krajevne skupnosti in njihovi organi nadaljujejo z delom tudi po ustanovitvi novih občin - do konstituiranja novih skupnosti (vaških, krajevnih ali četrtnih) oziroma do uveljavitve statuta posamezne občine, če v statutu ni bila predvidena delitev občine na te skupnosti.

10.Zakon o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85 in 48/96), ki je v veljavi na podlagi prvega odstavka 1. člena Ustavnega zakona za izvedbo Ustave RS, še ni usklajen z novo Ustavo in zato se njegove določbe nanašajo na krajevne skupnosti iz prejšnjega komunalnega sistema. Zato bo Ustavno sodišče v okviru te zadeve presojalo, ali je pristojnost tako prejšnjih kot novih krajevnih skupnosti glede uvedbe samoprispevka (3. člen Zakona o samoprispevku) v skladu z določbami Ustave o lokalni samoupravi (138. - 144. člen) in s 146. in 147. členom Ustave.

11.Pobudnik v svojih vlogah navaja še druge okoliščine in dejstva, zaradi katerih bi Ustavno sodišče po njegovem mnenju moralo ustaviti pobiranje samoprispevka in razveljaviti izpodbijani sklep o samoprispevku.

12.V zvezi s pobudnikovimi navedbami, da niso zagotovljena zadostna dodatna sredstva za gradnjo telovadnice, ki presega standarde za gradnjo šolskih telovadnic, da je gradnja tako velike telovadnice nepotrebna ter da je bilo izdano gradbeno dovoljenje v nasprotju z zakoni, Ustavno sodišče poudarja, da je v skladu s svojimi pristojnostmi ocenilo skladnost izpodbijanega sklepa o uvedbi samoprispevka tudi z drugimi določbami Zakona o samoprispevku (Uradni list RS, št. 35/85 in 48/86, v nadaljevanju: ZSam). Ustavno sodišče ugotavlja, da je bil izpodbijani sklep sprejet v skladu z navedenim zakonom in vsebuje tudi vse sestavine, ki jih zakon zahteva.

13.Glede pobudnikovih navedb o nepravilnostih pri delu volilne komisije KS Komenda Ustavno sodišče ugotavlja, da je pobudnik kršitve pravice glasovanja uveljavljal v skladu z Zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi v posebnem postopku za varstvo pravice glasovanja, kakor tudi v postopku pred Ustavnim sodiščem z ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. VI Ips 1/94 z dne 19.4.1994, o kateri je Ustavno sodišče odločilo s sklepom št. Up-80/94 z dne 23.11.1995.

14.V zvezi s pobudnikovimi navedbami, da je gradnja take večnamenske telovadnice neprimerna in finančno zgrešena, Ustavno sodišče pripominja, da Ustavno sodišče ni pristojno za presojo primernosti objektov, ki se financirajo ali sofinancirajo s krajevnimi samoprispevki.

15.Pobudnik tudi meni, da Krajevna skupnost Komenda ne bi smela razlagati odločitve Ustavnega sodišča, da se z objavo njegove odločbe izvrševanje sklepa o uvedbi samoprispevka lahko nadaljuje tako, da je naložila poračun za mesece, ko je veljal sklep Ustavnega sodišča o začasnem zadržanju izpodbijanega sklepa. Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v 39. členu pooblašča Ustavno sodišče, da zadrži izvrševanje izpodbijanega predpisa do dokončne odločitve o njegovi ustavnosti in zakonitosti. S sklepom o začasnem zadržanju izpodbijanega sklepa je Ustavno sodišče le odredilo, da se v tem času samoprispevek ni smel odtegovati, izpodbijani sklep pa je še vedno veljal in s tem tudi obveznost plačevanja samoprispevka. V skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča, da izpodbijani sklep ni v neskladju z Ustavo in zakoni, je bilo v tem primeru potrebno vzpostaviti tako stanje, kot da začasno zadržanje ne bi bilo odrejeno

C.

16.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Šturm.

Predsednik dr. Tone Jerovšek