Jedro

Stališče, da je treba po prvem odstavku 31. člena ZZK-1 predlagani vpis zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, je v novejši sodni praksi preseženo - ustalilo se je stališče, da je treba navedeno določbo razlagati vsebinsko, in ne dobesedno. Vpisa ni mogoče dovoliti v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi je Okrajno sodišče v Novi Gorici po zemljiškoknjižni sodniški pomočnici s sklepom Dn 168424/2015 z dne 21.8.2015 zavrglo zemljiškoknjižni predlog za vpis novih osnovnih pravnih položajev pri nepremičninah: posamezni del št. 23 in 24 v stavbi št. 251 k.o. ... (v nadaljevanju: sporna nepremičnina). Zoper takšno odločitev je predlagatelj vložil ugovor, ki mu je prvostopenjsko sodišče s sklepom, ki je predmet izpodbijanja s to pritožbo, ugodilo in dovolilo vpis in sicer na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 12.11.1992, aneksa z dne 5.2.2003 in aneksa št. 2 z dne 26.10.2005. Zoper sklep se po stečajni upraviteljici pritožuje nasprotni udeleženec, ki opozarja na določbo 299. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), po katerem bi moral predlagatelj, glede na to, da je nasprotni udeleženec v stečaju, prijaviti izločitveno pravico in zahtevati izločitev posameznega dela št. 23 in 24 v stavbi 251 k.o ... Navedeni nepremičnini namreč še vedno predstavljata stečajno maso nasprotnega udeleženca. Šele v primeru, da bo predlagatelj podal zahtevo za izločitev in predložil ustrezno dokumentacijo, bo stečajna upraviteljica, če bodo izpolnjeni pogoji po 309. člena ZFPPIPP, izločitveno pravico lahko priznala. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in predlog za vpis zavrne.

Na pritožbo je po pooblaščenki odgovoril predlagatelj, ki meni, da je v tej zadevi odločilno, da premoženje ne spada v stečajno maso stečajnega dolžnika in izpostavlja, da gre za izjemo določeno v tretjem odstavku 94. člena Zakona o zemljiški knjigi ( v nadaljevanju: ZZK-1), po kateri se vknjižba lahko vseeno dovoli, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen že pred začetkom stečaja. V obravnavanem je primeru je zemljiškoknjižno dovolilo, vsebovano že v pogodbi iz leta leta 1992, bilo overjeno 24.2.1993, overitev pa je bila opravljena tudi na aneksu z dne 5.2.2003, ki je bil overjen 12.3.2003, stečaj pa je bil začet dne 21. 12.2012. Sestavni del pogodbe je bil resda tudi aneks z dne 26.10.2005, katerega overitev je bila opravljena šele 18.8.2015, vendar je bilo, po mnenju predlagateljice, to zemljiškoknjižno dovolilo izdano zgolj zaradi jasnosti oziroma pravilne identifikacije nepremičnine.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je bil predlog za vknjižbo vložen 20.8.2015, kar je po začetku dneva, v katerem je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka (v nadaljevanju: dan začetka stečajnega postopka), ki je bil izdan 21.12.2012, kar očitno (glede na odgovor na pritožbo) ni sporno niti za predlagateljico. Začetek stečajnega postopka je zato po splošnem pravilu, določenem v 1. točki drugega odstavka 94. člena ZZK-1 ovira za dovolitev predlagane vknjižbe. Predlagateljica v zvezi z navedenim meni, da gre za izjemo določeno v tretjem odstavku 94. člena ZZK-1, po kateri se vknjižba lahko vseeno dovoli, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen že pred začetkom stečaja in se v zvezi z navedenim sklicuje na pogodbo iz leta leta 1992 in aneks z dne 5.2.2003. Vendar pa predlagateljica spregleda, da niti v pogodbi iz leta 1992 niti v aneksu z dne 5.2.2003 kot predmet pogodbe ni navedena nepremičnina, pri kateri je bil vpis predlagan. Predlagan je bil namreč vpis pri nepremičnini posamezni del št. 23 v stavbi št. 251 k.o. ... in pri nepremičnini posamezni del št. 24 v stavbi št. 251 k.o. ... V kupoprodajni pogodbi o prodaji stanovanja z dne 12.11.1992 pa je prodajalec dovolil vknjižbo na 3- sobnem stanovanju v stanovanjskem bloku v .... št. 91, površine 66,46 m2, v aneksu z dne 12.11.1992 je prav tako navedeno, da gre za stanovanje v stanovanjskem bloku v .... 91, površine 66,46 m2. Vprašljivost identifikacije nepremičnin, pri kateri je predlagan vpis pa še dodatno poveča vsebina aneksa z dne 26.10.2005, ki v II. točki opisuje, da gre za trisobno stanovanje v stanovanjskem bloku v ... 71 A v izmeri 67,09m2 in pomožni prostor v izmeri 1,98m2, torej gre za drugi naslov in drugačno površino, ni pa izkazano z listinami, da gre za nepremičnino, ki je bila predmet prvotne pogodbe. Stališče, da je treba po prvem odstavku 31. člena ZZK-1 predlagani vpis zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, je sicer v novejši sodni praksi preseženo - ustalilo se je stališče, da je treba navedeno določbo razlagati vsebinsko, in ne dobesedno. Vpisa ni mogoče dovoliti v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine. Glede na zgoraj izpostavljeno pa je dvom v obravnavani zadevi vsekakor podan, vendar se prvostopenjsko sodišče z vprašanjem identitete nepremičnine, ki je predmet vpisa sploh ni ukvarjalo.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče presoditi, če so izpolnjeni pogoji za vpis na podlagi listin, na katerih je bilo zemljiškoknjižno dovolilo overjeno pred začetkom stečajnega postopka.