Jedro

Zavarovanec je do spremstva upravičen, če sta kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 1. odstavka 60. člena Pravil OZZ, torej da je zavarovanec napoten k izvajalcu zdravstvenih storitev izven kraja prebivališča in da zaradi svojega zdravstvenega stanja ni sposoben sam potovati.

V primeru priznanega spremstva po prvem odstavku 60. člena Pravil OZZ za delodajalca ne nastanejo nobene finančne posledice.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Stroške pritožbe nosi tožeča stranka sama.

III.Stroške odgovora na pritožbo nosi stranska intervenientka sama.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca številka ... z dne 27. 3. 2024 in številka ... z dne 20. 2. 2024 in da se ugotovi, da stranska intervenientka 16. 1. 2024 ni bila upravičeno zadržana od dela zaradi spremstva za polni delovni čas ter da ji je toženec dolžan izdati ustrezno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Hkrati je odločilo, da je tožnik dolžan stranski intervenientki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 468,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila, ter da tožnik krije svoje stroške postopka sam.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku s stroškovno posledico. Stranski intervenientki je bilo izdano potrdilo o začasni zadržanosti od dela zaradi spremstva za polni delovni čas. Sodišče je zavrnitev tožbenega zahtevka in upravičeno zadržanost z dela zaradi spremstva za polni delovni čas napačno utemeljilo na izpovedbi osebne zdravnice A. A., da B. B. (ki jo je stranska intervenientka spremljala), ni bila zmožna sama potovati k izvajalcu zdravstvene storitve izven kraja prebivališča. Napačen je zaključek sodišča, da gre pri trajanju potovanja in pregleda za predvidevanje koliko časa bo trajalo in da so po ustaljeni praksi vsi zavarovanci, ki preglede opravijo izven Zasavja, upravičeni do polne odsotnosti zaradi spremstva. Storilo je bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je kot nepotrebne in nerelevantne zavrnilo dokazne predloge za zaslišanje C. C. in D. D. kot predstavnika tožnika. Prav tako ni ugodilo dokaznemu predlogu, da se priči E. E., ki na določena vprašanja brez dokumentacije in vpogleda v računalniški sistem ni znala odgovoriti na vprašanje, postavil pisno vprašanje o tem, kdaj sta bili B. B. in stranska intervenientka naročeni na pregled in kdaj sta ga opravili ter s poizvedbami oziroma vpogledi v računalniški sistem glede beleženja kartice obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pravno podlago je mogoče iskati v določilih ZZVZZ in Pravilih OZZ, pri čemer pa nobeden od navedenih predpisov ne določa, da ni mogoče za isti dan za polni delovni čas odrediti dveh različnih vrst začasne zadržanosti, če te obstajajo, kar nepravilno povzema sodba sodišča. Bistveno vprašanje je, koliko časa je bila stranska intervenientka dejansko upravičeno odsotna zaradi spremstva, saj ji zgolj za ta čas pripada po 29. členu ZZVZZ nadomestilo plače. Ker je sodišče zavrnilo tožnikove dokazne predloge ni bilo pravilno in v celoti ugotovljeno dejansko stanje glede bistvenega vprašanja in je posledično zmotno uporabljeno materialno pravo. Nesporno čas trajanja spremstva konkretnega dne ni trajalo osem ur, tudi ne skupaj s pregledom stranske intervenientke. Upravičena zadržanost od dela zaradi spremstva se je v konkretnem primeru izdajala za nazaj in je stranska intervenientka vedela, koliko časa je bilo porabljenega, zato so utemeljitve sodišča, kaj se predvideva, kaj je običajno, brezpredmetna. Stranska intervenientka je bila upravičena do zadržanosti zaradi spremstva zgolj za ure, ko je to spremstvo trajalo, za ostalo bi morala koristiti višek ur ali letni dopust. Ko ji je tožnik zaradi potreb delovnega procesa slednje odklonil, je sporočila, da je v bolniškem staležu. Ne drži izpovedba stranske intervenientke, da naj bi imela za ta dan napovedano bolniško odsotnost zaradi spremstva, kar bi potrdila predlagana priča C. C. Nikoli ni bilo težav zaradi odsotnosti (spremstva) stranske intervenientke. Glede na tokratno neobičajno ravnanje stranske intervenientke (letni dopust/koriščenje ur/bolniški stalež ter nato njeno prisotnost na zagovoru), je tožnik v odsotnost posumil ter zato vložil zahtevo za presojo utemeljenosti in tožbo. Ni sporno, da B. B. potrebuje spremstvo za obisk pri zdravnikih, ki ga nudi stranska intervenientka. Stranska intervenientka ni mogla pričakovati, da ji bo odobrena celodnevna odsotnost. Potrdilo o upravičeni zadržanosti ter s tem pravica do nadomestila se izda zgolj za ure upravičene odsotnosti. Pojasnilo osebne zdravnice A. A., da ji upravičene odsotnosti ni mogla priznati zgolj za 4 ure, je neutemeljeno. Ne more biti razlog za potrditev takšnega ravnanja trditev osebne zdravnice, da za vse paciente, ki opravijo pregled izven Zasavja, odpre spremstvo za osem ur. Stranska intervenientka je izpovedala, da je bila B. B. na pregled naročena ob 13. uri, za pot pa lahko porabi tudi uro in 45 minut. V Zagorje naj bi se vrnila okoli 15. ure, kar ne drži, saj je imela ob 14. uri v Zagorju že sestanek z odvetnikom, ob 15.30 pa se je udeležila zagovora v Celju. Kljub drugačnemu zatrjevanju stranske intervenientke ure sestanka in zagovora potrjujejo pisni dokazi, vloženi s strani tožnice. Iz razloga spremstva je bila odsotna največ 3 ure. Ker je sodišče nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, je posledično tudi nepravilna odločitev o stroških postopka. Nenazadnje so izpodbijane odločbe obremenjene s kršitvami prvega odstavka 214. člena ZUP, saj ne obsegajo bistvenih sestavin. Iz izpodbijanih odločb ni mogoče razbrati, ali je toženec preverjal, kdo je oseba, ki naj bi jo zaposlena spremljala, od kdaj do kdaj je bilo potrebno spremstvo. Toženec v drugostopenjski odločbi ni upošteval ter se ni opredelil do za predmetno zadevo bistvenih pritožbenih navedb tožnice, da je bila zavarovanka B. B. dne 16. 1. 2024, ko naj bi bila upravičeno odsotna z dela za polni delovni čas, v času, ko bi morala opravljati delo pri tožnici in naj bi bila sicer upravičeno odsotna z dela zaradi spremstva, prisotna na zagovoru v Celju kot pooblaščenka delavca v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče se v zvezi s tožbenimi navedbami glede razlogov nezakonitosti izpodbijanih odločb v sodbi ni opredelilo, zato je sodba v tem delu neobrazložena in gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

3.Stranska intervenientka na strani toženca je v odgovoru na pritožbo nasprotovala vsem razlogom pritožbe in izpostavila, da je odločitev sodišča pravno utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami; v nadaljevanju ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Sodišče je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

6.V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je bila stranski intervenientki 16. 1. 2024 utemeljeno priznana začasna nezmožnost za delo zaradi spremstva v polnem delovnem času.

7.Sodišče je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca z dne 27. 3. 2024 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 20. 2. 2024, izdani na zahtevo tožnika, da je začasna nezmožnost za delo stranske intervenientke zaradi spremstva 16. 1. 2024 neutemeljena.

3.Tudi zaradi nege ožjega družinskega člana. V 137. členu ZDR-1 je določena dolžnost delodajalca izplačati bolniško plačo delavcu le v času odsotnosti zaradi njegove (delavčeve) bolezni ali poškodbe. Tako bi ob pomanjkanju določb ZZVZZ delavec ostal brez plače.

4.Tako tudi Grega Strban, Temelji obveznega zdravstvenega zavarovanja, 2005, stran 224.

5.Za vse paciente, ki opravljajo pregled izven Zasavja, je zaradi okoliščin trajanja in prometa odprto spremstvo za osem ur. Krajše spremstvo od osem ur se odobri, če gre za pregled pri specialistu oziroma zdravniku v Trbovljah.

6.Po zaslišanju C. C. in D. D. in na pisno postavitev vprašanj priči E. E. ter opravi poizvedbe o vpogledu v računalniški sistem.

7.V tem delu se izpostavi vprašanje tožnikovega interesa presoje priznanega spremstva za stransko intervenientko in njegova zahteva za priznanje začasne nezmožnosti stranske intervenientke.

8.Glede aktivnosti stranske intervenientke na dan odobrenega polnega spremstva in izplačevanja nadomestila za te dneve

Kakšne bi naj bile njene delovne obveznosti, sindikalno udejstvovanje, kako je zaprosila za letni dopust/koriščenje ur, koliko časa bi naj po pritožnikovih nedokazanih in nepodprtih ter neosnovanih domnevah trajala pot, pregled in spremstvo.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 137, 167

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) - člen 60, 60/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.