Jedro

Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1 točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v inšpekcijskem postopku, izhaja, da revident za izvedena dela nima gradbenega dovoljenja, to je razvidno tudi iz samih revizijskih navedb. Ta okoliščina pa je tudi po presoji revizijskega sodišča odločilna za izrek inšpekcijskega ukrepa na podlagi navedene določbe ZGO-1.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnika (revidenta) zoper odločbo tožene stranke z dne 24. 4. 2006. Tožena stranka je z navedeno odločbo odločila o revidentovi pritožbi zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto z dne 15. 11. 2005. Odločila je tako, da je v izreku navedene odločbe dodala 6. točko, ki se glasi: če inšpekcijski zavezanec iz 1. točke izreka te odločbe ne bo izvršil naloženega dejanja na način in v roku, kot je to določeno v 2. točki izreka odločbe, se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugi osebi. V ostalem delu je pritožbo zavrnila. Upravni organ prve stopnje je z odločbo v izreku pod točko 1 odločil, da mora revident kot inšpekcijski zavezanec takoj po prejemu odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo tam navedenega zidanega objekta; pod točko 2 je odločil, da mora tožnik v šestih mesecih od prejema odločbe na svoje stroške odstraniti obravnavani objekt ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. S točko 3 izreka je organ prve stopnje odločil, da se za objekt iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe izrekajo prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov. S točko 4 izreka je odločil, da v inšpekcijskem postopku stroškov ni bilo, s točko 5 izreka pa, da pritožba zoper izpodbijano odločbo ne zadrži začetka izvršbe.

2. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. Ostale okoliščine, ki jih revident navaja v tožbi, niso pomembne, saj je bilo ugotovljeno, da je gradnja nelegalna.

3. Zoper prvostopno sodbo je revident vložil revizijo (prej pritožbo). Uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da niso upoštevane okoliščine, ki so ga primorale h gradnji. Želel je zavarovati edini dostop do svoje hiše in premoženje drugih ter javno dobro. Vse to je počel z vednostjo Občine X. Če bi prišlo do rušenja objekta, bi nastala nenadomestljiva škoda. Zaznamuje stroške. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Po določilu prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se revizija lahko vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V skladu z določilom 86. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Po določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V teh mejah je bil opravljen tudi sodni preizkus izpodbijane sodbe.

8. Revident ne navaja, katere bistvene kršitve določb postopka uveljavlja, zato njegovega pavšalnega ugovora revizijsko sodišče ni moglo presojati.

9. V obravnavanem upravnem sporu gre za izrek inšpekcijskega ukrepa na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in nadaljnji), ki določa, da v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišča, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Nelegalna gradnja pa (kot to pravilno navajata tožena stranka in sodišče prve stopnje) pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1 točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

10. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v inšpekcijskem postopku, izhaja, da revident za izvedena dela nima gradbenega dovoljenja, to je razvidno tudi iz samih revizijskih navedb. Ta okoliščina pa je tudi po presoji revizijskega sodišča odločilna za izrek inšpekcijskega ukrepa na podlagi navedene določbe ZGO-1. 11. Revident v reviziji ponavlja ugovore, na katere sta pravilno odgovorila tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje. Tako na odločitev ne vpliva razlog, zakaj je investitor začel brez gradbenega dovoljenja, ne okoliščina, da naj bi za izvajanje del vedela tudi Občina X. in tudi ne navedba o škodi, ki bi nastala z odstranitvijo objekta.

12. Materialno pravo je bilo zato po presoji revizijskega sodišča pravilno uporabljeno.

13. Ker torej niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

14. V skladu z določilom prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z določilom prvega odstavka 22. člena ZUS-1 revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.