Jedro

Z dokazi se trditvena podlaga in zatrjevana dejstva le dokazujejo, ne more pa vsebina dokazov trditvenega bremena stranke nadomestiti. Zato sodišče prve stopnje tožene stranke ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi pomankljive trditvene podlage. Le v primeru, če tožena stranka izjave o premoženjskem stanju ne bi predložila na predpisanem obrazcu ali če obrazcu ne bi priložila predpisanih prilog, bi moralo sodišče ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in jo pozvati, da vlogo dopolni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse, obročno plačilo ter odlog plačila sodne takse.

2. Takšno odločitev pravočasno izpodbija tožena stranka. Predlaga tudi oprostitev plačila sodne takse za predmetno pritožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da gre v obravnavanem pritožbenem postopku za odločanje o oprostitvi plačila sodne takse, Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) pa za ta postopek sodne takse ne določa (četrti odstavek 10. člena ZST-1). Gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti določene stroške postopka, zato je primerno, da so takse prosti. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke obravnavalo kljub vloženemu in nerešenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za predmetno pritožbo.

5. Skladno z 11. členom ZST-1, kot je bil spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1B, ki je stopil v veljavo 10. 8. 2013 in se uporablja za postopke in dejanja, glede katerih je taksna obveznost nastala po njegovi uveljavitvi), lahko sodišče podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo le delno oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, oziroma mu odloži plačilo taks ali mu dovoli obročno plačilo, če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Podjetnika posameznika tako ni več mogoče v celoti oprostiti plačila sodnih taks. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

6. Trditveno in dokazno breme glede stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Stranka mora tako v predlogu za taksno oprostitev navesti minimum tistih dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je podan dejanski stan iz 11. člena ZST-1, ki opravičuje taksno oprostitev, in za svoje navedbe predlagati ustrezne dokaze. Sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, da tožena stranka kot predlagatelj v predmetni zadevi ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu (212. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Na strani predlagatelja je namreč dolžnost, da najprej zatrjuje dejstva, ki so podlaga za oprostitev in šele nato za zatrjevana dejstva kot dokaz predlaga oziroma priloži dokaz. Z dokazi se trditvena podlaga in zatrjevana dejstva le dokazujejo, ne more pa vsebina dokazov trditvenega bremena stranke nadomestiti (zadnjega letnega poročila in izkaza poslovnega izida, na katerega se v izjavi sklicuje, tožena stranka k obravnavanemu predlogu niti ni priložila; priloga B1). Zato sodišče prve stopnje tožene stranke ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi pomankljive trditvene podlage. Le v primeru, če tožena stranka izjave ne bi predložila na predpisanem obrazcu ali če obrazcu ne bi priložila predpisanih prilog, bi moralo sodišče ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in jo v skladu z določbo 108.člena ZPP pozvati, da vlogo dopolni.

7. Tožena stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavila nobenih trditev o dejstvih, ki bi narekovala oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Iz izjave o premoženjskem stanju, ki jo je predložila, pa ne izhaja, da bi bilo njeno premoženjsko stanje slabo. Ker se pri odločanju upošteva tudi slednje, tožena stranka pa ni trdila, da nima sredstev, ki bi jih lahko unovčila za namen plačila sodne takse, je odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta v izreku izpodbijanega sklepa, pravilna in zakonita.

8. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).