Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predmet dedovanja po umrlem F. P. B. ni družba, ki je samostojna pravna oseba in smrt družbenika na njeno pravno subjektiviteto (načelno) ne vpliva. Predmet dedovanja po prvem odstavku 416. člena ZGD je samo zapustnikov poslovni delež, ki tudi predstavlja edino družbenikovo premoženje kot zapuščino v družbi z vsemi korporacijskimi pravicami, ki iz tega deleža izhajajo.
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
Sodišče prve stopnje je zavrglo kot nedovoljeno tožbo tožeče stranke s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi, da spada v zapuščino po dne 16.11.1993 umrlem F. P. B. nerazdelna terjatev prvotožnika P. B. d.o.o. L. do prvotoženca P. d.o.o. L. in drugotoženca M. B. v znesku 39,600.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zavrženje je sodišče prve stopnje utemeljilo s pomanjkanjem pravnega interesa tožeče stranke za ugotovitveno tožbo iz drugega odstavka 187. člena - ZPP, saj je vtoževana terjatev 39,600.000,00 SIT že zapadla v plačilo in bi zato tožeča stranka lahko vložila le dajatveno tožbo.
Drugotožnica J. B. J. in tretjetožnica B. E. B. tudi nista aktivno legitimirani glede na zatrjevano kršitev iz 13. člena Zakona o varstvu konkurence (Ur. list RS, št. 8/93) kot tožbene podlage, saj so predmet varstva po 2. členu tega zakona le gospodarski subjekti. Poleg tega pa drugotožnica in tretjetožnica ne moreta zastopati prvotožnika, saj ti tožnici in drugotoženec kot dediči po umrlem F. P. B. predstavljajo po določilu 145. člena Zakona o dedovanju skupnost dedičev in lahko tako le skupno in soglasno upravljajo dediščino do njene razdelitve. Zato ne pride analogno v poštev določba 439. člena ZGD, da drugotožnica in tretjetožnica glede na večinski delež v prvotožniku P. B. d.o.o. L. lahko zastopata to družbo proti drugotožencu.
Sodišče druge stopnje je pritožbo drugotožnice in tretjetožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje in to prav tako zaradi pomanjkanja pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ko je poleg tega v tem sporu aktivno legitimiran po 42. členu ZGD le prvotožnik; pritožbo prvotožnika pa je sodišče druge stopnje zavrglo zaradi njegovega že navedenega nepravilnega zastopanja, saj bi za to bil potreben poseben skrbnik.
Proti sklepu sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo iz razlogov po 2. točki in 3. točki prvega odstavka 385. člena ZPP ter predlaga razveljavitev sklepov sodišča druge stopnje in prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Revizija ni utemeljena.
Zgrešeno je izvajanje tožeče stranke, da je podan njen pravni interes za ugotovitveno tožbo, ker da je "predmet zapuščine podjetje P. B. d.o.o. L.", ki mu vtoževana terjatev pripada kot zapuščina. Predmet dedovanja po umrlem F. P. B. ni družba, ki je samostojna pravna oseba in smrt družbenika na njeno pravno subjektiviteto (načelno) ne vpliva. Predmet dedovanja po prvem odstavku 416. člena ZGD je samo zapustnikov poslovni delež, ki tudi predstavlja edino družbenikovo premoženje kot zapuščino v družbi z vsemi korporacijskimi pravicami, ki iz tega deleža izhajajo: pravica do dividence, do upravljanja družbe in tako dalje, kot je to urejeno v aktu o ustanovitvi družbe oziroma v 438. členu in sledečih členih ZGD. Sporna terjatev 39.600.000,00 SIT je samo terjatev prvotožnika, ki pa v obravnavanem sporu ni bil pravilno zastopan, kot sta to pravilno ugotovili že sodišči druge stopnje in prve stopnje. Pri tem tudi ni prezreti, da prvi tožnik nima pravnega interesa za tožbo za ugotovitev obsega zapuščine, saj ni dedič.
Glede na tako stanje stvari in, ko po uradni dolžnosti niso bile ugotovljene kršitve iz 386. člena ZPP, je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno.