Jedro

Ker je tožnik imel podpisano pogodbo o zaposlitvi z dne 1.5.1999, ki je v 20. členu določila, da ima kot predsednik uprave pravico do odpravnine v višini 6-kratne zadnje prejete mesečne plače, če je odpoklican brez utemeljenega razloga, in da ima pravico do izplačila 6-kratne zadnje prejete plače, če ga družba ne razporedi na primerno delovno mesto in mu preneha delovno razmerje, teh dveh pravic, ki ju ima v pogodbi o zaposlitvi priznani iz različnih naslovov, ni mogoče združiti v eno, kot je to storilo sodišče v izpodbijani sodbi. Iz pogodbe o zaposlitvi je razvidno, da mu pripadata obe pravici pod določenimi pogoji.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje. Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, odločilo, da mu je tožena stranka dolžna zato, ker ga po razrešitvi kot predsednika uprave ni razporedila na ustrezno delovno mesto, plačati 6,386.148,00 SIT z obrestmi do plačila, zavrnilo pa je njegov tožbeni zahtevek, da mu je enak znesek dolžna plačati tudi zaradi odpoklica kot predsednika uprave brez utemeljenega razloga.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožnika v zavrnilnem delu zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je kot pravno podlago svoje odločitve upoštevalo kriterije za individualne pogodbe o zaposlitvi managerjev (kriteriji - Uradni list RS, št. 64/97), ki zaradi svoje narave ne morejo pomeniti pravne norme, bistveno pa kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni sprejelo stališča do pritožbene navedbe glede razlogov odpoklica. Ti razlogi so za odločitev bistvenega pomena. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revizijsko sodišče ni ugotovilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP zaradi neupoštevanja določb 360. člena ZPP. Sodišče je za odločitev uporabilo drugačno materialnopravno podlago, kot sodišče prve stopnje, ob uporabljenem materialnem pravu pa razlogi v postopku odpoklica niso odločilnega pomena za odločitev.

Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je oprlo na kriterije, ki niso niti zakon niti pogodba. Kot je razvidno iz določila prvega odstavka 1. člena kriterijev izhaja, da so kriteriji samo skupno priporočilo in napotilo delodajalskih organizacij in stanovske organizacije slovenskih managerjev, ki si bodo prizadevali, da se kriteriji upoštevajo pri sklepanju individualnih pogodb. Tudi pogodba o minimalni vsebini individualnih pogodb o zaposlitvi poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili (pogodba - Uradni list RS, št. 64/97) določa v 4. členu, da morajo biti pravice, da so lahko iztožljive, izrecno določene v individualni pogodbi. Zato na podlagi določb v kriterijih ni mogoče zaključiti, katere pravice in v kakšnem obsegu so bile dogovorjene med pravdnima strankama, ampak je ta dogovor lahko razviden samo iz določb pogodbe o zaposlitvi.

Ker je tožnik imel podpisano pogodbo o zaposlitvi z dne 1.5.1999, ki je v 20. členu določala, da ima kot predsednik uprave pravico do odpravnine v višini 6-kratne zadnje prejete mesečne plače, če je odpoklican brez utemeljenega razloga, in da ima pravico do izplačila 6-kratne zadnje prejete plače, če ga družba ne razporedi na primerno delovno mesto in mu preneha delovno razmerje, teh dveh pravic, ki ju ima v pogodbi o zaposlitvi priznani iz različnih naslovov, ni mogoče združiti v eno, kot je to storilo sodišče v izpodbijani sodbi. Iz pogodbe o zaposlitvi je razvidno, da mu pripadata obe pravici pod določenimi pogoji. Zato bo sodišče moralo sprejeti stališče do pritožbene navedbe, kaj je z razlogi v postopku odpoklica oziroma ali je bil tožnik odpoklican z ali brez utemeljenega razloga. Šele takrat bo možno odločiti, ali mu pripada tudi sporna odpravnina ali ne.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo, razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in sodišču druge stopnje zadevo vrnilo v novo sojenje.

O stroških je revizijsko sodišče odločilo v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP.