Jedro

Tožnik pravnega interesa za sodelovanje v postopku kot stranka ni izkazal, s tem pa tudi ni izkazal upravičenja za vložitev predloga za obnovo postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zavrgel tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega z gradbenim dovoljenjem št. 351-49/2011/280 z dne 24. 1. 2012, ki ga je investitorki Občini X. izdala Upravna enota Radlje ob Dravi za gradnjo kanalizacije v Občini X. v okviru projekta „odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave, faza 1“. Tožnik se je zoper tako odločitev pritožil, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa je kot drugostopni organ njegovo pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitev obeh upravnih aktov izhaja, da je tožnik vložil zahtevo za obnovo postopka, končanega z zgoraj navedenim gradbenim dovoljenjem, in pri tem uveljavljal obnovitvene razloge po 1., 9. in 10. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Zatrjuje, da bi mu morala biti dana možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki pa mu ni bila zagotovljena. Upravna organa sta ugotovila, da tožnik v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni sodeloval, stranka v postopku pa je bila pravna oseba A. d.o.o., kot lastnica nepremičnin, na katerih se bo izvajala gradnja. Na podlagi vpogleda v evidenco AJPES sta upravna organa ugotovila, da sta kot zakonita zastopnika te družbe vpisana direktor B.B. in prokuristka C.C., ki sta v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) pooblaščena, da vodita posle družbe, kar zajema tudi opravljanje dejanj v upravnem postopku oziroma varstvo pravic in pravnih koristi pravne osebe. Kljub temu, da je tožnik večinski družbenik pravne osebe, te možnosti nima, razen če bi ga za to pooblastil zakoniti zastopnik družbe. Takšnega pooblastila pa tožnik ni predložil. Stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja je tako lahko le A. d.o.o. kot lastnica nepremičnin, ne pa tožnik kot fizična oseba. To pa pomeni, da predloga za obnovo postopka ni vložila upravičena oseba. Pri presoji pogoja ali je predlog za obnovo postopka podala upravičena oseba, se v primeru obnovitvenega razloga iz 9. točke 260. člena ZUP šteje, da je ta pogoj podan, če je predlagatelj oseba, ki je imela pravico udeleževati se upravnega postopka, pa dejansko ni sodelovala v postopku, ker ji ni bila dana takšna možnost. Če je predlog vložila oseba, ki takšne pravice ni imela, potem je predlog vložila neupravičena oseba. Ker predloga za obnovo postopka ni vložila upravičena oseba, torej oseba, ki je imela v skladu z materialnimi predpisi pravico udeleževati se upravnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja, je treba tožnikov predlog za obnovo postopka zavreči. Drugostopni organ v obrazložitvi svoje odločbe dodaja, da tožnik kot večinski lastnik gospodarske družbe ni izkazal, da je upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka, ker ne varuje svojega pravnega interesa oziroma ne uveljavlja razlogov, ki se nanašajo na varovanje njegovih pravno varovanih pravic in koristi. Njegove navedbe namreč v ne predstavljajo njegovih konkretnih osebnih koristi, ki bi temeljile na zakonu ali podzakonskem aktu. Stranke postopka pa so bile v skladu s 63. členom Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) ustrezno pozvane, da se seznanijo z nameravano gradnjo in se o njej izrečejo, pri čemer se družba A. d.o.o., kot izhaja iz obrazložitve gradbenega dovoljenja, ustne obravnave ni udeležila in svojega izostanka ni opravičila, zaradi česar je prvostopni organ pravilno štel, da se z nameravano gradnjo strinja. Pri tem pa drugostopni organ še dodaja, da postopki izdaje gradbenih dovoljenj oziroma zastopanje družbe v tovrstnih postopkih ne sodi med omejitve, ki so v evidenci AJPES vpisane pri zakonitem zastopniku, direktorju B.B. ki je bil sicer pravilno vabljen v postopek. Glede na to je bil predlog za obnovo postopka na podlagi določb prvega in drugega odstavka 267. člena ZUP zavržen.

Tožeča stranka se v vloženi tožbi ne strinja z zaključkom, da tožnik kljub temu, da je večinski lastnik pravne osebe, ni zakoniti zastopnik družbe in ni pooblaščen, da vodi njene posle ter zaradi tega ne more opravljati dejanj v upravnem postopku oziroma dejanj za varstvo pravic in pravnih koristi pravne osebe. Sklicuje se na 43. člena ZUP, po katerem se ima pravico udeleževati postopka oseba, ki izkaže pravni interes. Direktor pravne osebe B.B., kot izhaja iz evidence AJPES, lahko zastopa pravno osebo z omejenimi pooblastili in sicer z omejitvijo, da lahko morebitne posle glede razpolaganja z nepremičninami, njihovim delom ali v zvezi z obremenjevanjem nepremičnin, prevzemanjem jamstev ter druge podobne pravne posle, sklepa zgolj na podlagi soglasja skupščine. Zatrjuje, da iz tega sledi, da stranke ni zastopala oseba, ki bi razpolagala z veljavnim pooblastilom. Tožeči stranki ni bila dana možnost udeležbe v postopku, kar pomeni kršitev iz 9. točke prvega odstavka 260. člena ZUP. Glede na to, da je tožnik večinski lastnik družbe A. d.o.o., je s tem izkazan njegov pravni interes za udeležbo v postopku. Ker tožeči stranki ni bila dana možnost udeležbe v postopku, so bile s tem storjene procesne in materialne kršitve, zaradi katerih je nezakonita tako odločba, s katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje, prav tako pa tudi odločba o zavrženju predloga za obnovo postopka. Zatrjuje še, da je tožena stranka tudi ob vročanju odločbe o izdaji gradbenega dovoljenja ravnala nezakonito, to je bilo namreč dne 26. 1. 2012 vročeno osebi s priimkom D.D. Takšna vročitev pa ni bila pravilno opravljena. Predlaga, da sodišče izpodbijani upravni akt odpravi in zadevo vrne v nov postopek, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnem sklepu in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja št. 351-49/2011/280 z dne 24. 1. 2012, ki ga je investitorki Občini X. izdala Upravna enota Radlje ob Dravi za gradnjo kanalizacije v Občini X. v okviru projekta „odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave, faza 1“ po 1., 9. in 10. točki 260. člena ZUP.

Predlog za obnovo postopka lahko vloži stranka postopka oziroma, ko gre za predlog po 9. točki 260. člena ZUP tudi oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ji ta možnost ni bila dana. Kot izhaja iz upravnih aktov in predmetnega spisa, je bila stranka v postopku izdaje predmetnega gradbenega dovoljenja kot oseba, glede katere je izkazan pravni interes v skladu s 43. členom ZUP, gospodarska družba A. d.o.o., ker je lastnica enega od zemljišč, na katerih se bo izvajala gradnja. Tožnik meni, da bi moral biti kot večinski lastnik navedene pravne osebe pritegnjen v postopek. Takemu stališču ni mogoče pritrditi. Pravna oseba v upravnem postopku opravlja dejanja po zakonitem zastopniku (prvi odstavek 48. člena ZUP). Družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik). Zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam (32. člen ZGD-1). Družba A. je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, ta pa ima v skladu s 515. členom ZGD-1 enega ali več poslovodij (direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo.

Kot zakonita zastopnika družbe A. d.o.o. sta v register vpisana Vitomir Štruc kot direktor in C.C. kot prokuristka. Glede na to, da tožnik ni zakoniti zastopnik pravne osebe, tudi ni mogel v postopku izdaje gradbenega dovoljenja sodelovati kot stranka. Za direktorja B.B. v register vpisana omejitev, da lahko sklepa posle glede razpolaganja z nepremičninami, njihovim delom ali obremenitvijo nepremičnin, prevzemanjem jamstev ter druge po naravi slične posle le na podlagi soglasja skupščine, tudi po presoji sodišča ne predstavlja ovire za zastopanje v upravnem postopku, sicer pa omejitev nima učinka proti tretjim osebam (drugi odstavek 32. člena ZGD-1).

Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Tožnik pravnega interesa za sodelovanje v predmetnem postopku kot stranka ni izkazal (43. člen ZUP), s tem pa ni izkazal upravičenja do udeležbe v postopku. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, ki se nanašajo na nepravilno vročitev gradbenega dovoljenja družbi A. d.o.o.. Tovrstni ugovor bi lahko uveljavljal le zakoniti zastopnik pravne osebe, kar pa tožnik ni. Ne glede na to pa sodišče še dodaja, da je bilo gradbeno dovoljenje navedeni pravni osebi pravilno vročeno na njenem sedežu, kar je v skladu s tretjim odstavkom 91. člena ZUP, ki pravi, da se dokumenti izročijo uradni osebi, to pa je oseba, ki se nahaja na sedežu oziroma v poslovnem prostoru pravne osebe.

Po obrazloženem sodišče pritrjuje zaključku upravnih organov, da tožnik ni izkazal pravnega interesa za udeležbo v postopku (43. člen ZUP), zato je njegov predlog za obnovo postopka pravilno zavržen (prvi in drugi odstavek 267. člena ZUP). Glede na to je sodišče tožbo zavrnilo.

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.