11. 9. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Dominika Fabjana, Štanjel, ki ga zastopa Odvetniška družba Gaberščik, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 11. septembra 2024

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Novi Gorici, št. III U 133/2018 z dne 18. 11. 2020 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 19/97, 21/97 – popr., 75/97, 19/14 in 159/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravna enota Sežana je zavrnila zahtevo Dominika Fabjana, pravnega prednika pritožnika, za priznanje statusa vojnega invalida – civilnega invalida žrtve vojne in priznanje vojne invalidnine za čas od 15. 9. 1947 do trenutka, ko mu je bil priznan status civilnega invalida žrtve vojne in temu ustrezne pravice, tj. 1. 10. 1978. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zavrnilo njegovo pritožbo zoper odločbo upravnega organa prve stopnje.

2.Upravno sodišče je zavrnilo tožbo. Pritrdilo je stališču upravnih organov, da v Zakonu o vojnih invalidih (v nadaljevanju ZVojl) ni podlage za ugoditev zahtevku tožnika, ki sicer na podlagi navedenega zakona že uživa pravice civilnega invalida vojne. Upravno sodišče je nato pojasnilo, da se je do spornih vprašanj, ki jih je tožnik uveljavljal v tožbi, že opredelilo Vrhovno sodišče v sodbi št. X Ips 29/2020 z dne 28. 10. 2020. Z navedeno sodbo je to revizijo, dopuščeno glede vprašanja, ali je ZVojl v skladu z Ustavo in Sporazumom med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Italijansko republiko o definitivnem urejanju medsebojnih obveznosti ekonomske in finančne narave, ki izvirajo iz mirovne pogodbe in sukcesivnih sporazumov, z dne 18. 12. 1954 (Uradni list SFRJ, MP, št. 2/56 – v nadaljevanju Sporazum) v zvezi z Aktom o notifikaciji nasledstva sporazumov nekdanje Jugoslavije z Republiko Italijo (Uradni list RS, št. 40/92, MP, št. 11/92), ker ne ureja pravnega položaja civilnih invalidov vojne, ki so se poškodovali pred 15. 9. 1947 kot italijanski državljani, za čas od 15. 9. 1947 dalje, zavrnilo. Na temelju stališč Vrhovnega sodišča iz navedene sodbe je Upravno sodišče presodilo, da s tožbenimi navedbami ni bil vzpostavljen dvom o skladnosti ZVojI z Ustavo oziroma Sporazumom, ta pa naj očitno tudi ne bi izhajal iz določb predpisov, uporabljenih v zadevi. Zato je zavrnilo ugovor tožnika, da bi moral zakonodajalec v ZVojI urediti vprašanje pridobitve pravice do vojne invalidnine tudi za obdobje od uveljavitve Mirovne pogodbe z Italijo (Uradni list FLRJ, št. 104/47 – v nadaljevanju Mirovna pogodba) dalje. Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije.

3.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča. Zatrjuje, da krši 8., 33., 50. in 153. člena Ustave. Hkrati vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZVojI. Pritožnik navaja, da je tožnik med revizijskim postopkom umrl. Ustavno pritožbo zato vlaga on, njegov dedič. Pritožnik naj bi za vložitev ustavne pritožbe izkazoval pravni interes, saj naj bi se v primeru uspeha z ustavno pritožbo njegov pravni položaj izboljšal. Pridobil naj bi namreč podedljivo premoženjsko pravico (neizplačano invalidnino), do katere naj bi bil kot dedič upravičen. Pri utemeljevanju pravnega interesa se pritožnik sklicuje tudi na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-88/15, Up-684/12 z dne 15. 10. 2015 (Uradni list RS, št. 82/15, in OdlUS XXI, 6), s katero je bilo ugotovljeno, da je bila ureditev podedljivosti terjatve za povrnitev nepremoženjske škode iz 204. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89 – ZOR) v neskladju z Ustavo. Pritožnik meni, da je stališča Ustavnega sodišča iz navedene odločbe mogoče uporabiti tudi v njegovem primeru. Za pravico do invalidnine, čeprav gre za osebno pravico, naj bi bila bistvena premoženjska komponenta. Pritožnik meni, da naj bi bil v obravnavanem primeru ta vidik pravice še pomembnejši, saj je bila pravica do invalidnine, ki v skladu z ZVojI pripada osebi s statusom civilnega invalida vojne, uveljavljana za preteklo obdobje.

4.Kot je bilo že navedeno, pritožnik vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZVojI. Zatrjuje, da je ZVojI v neskladju z 8. členom in drugim odstavkom 153. člena Ustave, ker ne ureja položaja civilnih invalidov vojne tudi za čas od 15. 9. 1947 do datuma, ko jim je bil ta status priznan, invalidnine pa izplačevane. Podlaga za ureditev takega statusa s pripadajočo pravico naj bi bila v 1. členu Sporazuma v zvezi z 8. točko priloge XIV Mirovne pogodbe. Pritožnik zatrjuje še neskladje z drugim odstavkom 14. člena Ustave zaradi neupoštevanja posebnosti, drugačnosti položaja obravnavane skupine civilnih invalidov vojne, neskladje s pravico do socialne varnosti iz prvega odstavka 50. člena Ustave, posebnim varstvom civilnih invalidov vojne po tretjem odstavku 50. člena Ustave in – ker naj bi bila invalidnina pravica s premoženjsko komponento – tudi neskladje s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.

B.

5.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker jo je vložila neupravičena oseba (šesta alineja prvega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

6.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

7.ZVojI ne učinkuje neposredno. O priznanju statusa civilnega invalida vojne in pravicah, ki jih ZVojI priznava osebam s tem statusom, se odloča v upravnem postopku in nato v upravnem sporu. V takem primeru se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnik svoj pravni interes utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Z ustavno pritožbo je namreč izpodbijal sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe tožniku, njegovemu pravnemu predniku, s katero je ta uveljavljal priznanje statusa civilnega invalida vojne tudi za čas od 15. 9. 1947 do 1. 10. 1978, ko je tak status in pravico do invalidnine pridobil. Pravica do invalidnine pa v skladu s 87. členom ZVojI ni prenosljiva. Ker pobudnik z ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče iz navedenega razloga zavrglo, ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti ZVojI, je Ustavno sodišče zavrglo tudi njegovo pobudo (2. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi šeste alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik