Jedro

Res je, da tudi za dokaz z izvedencem zakon ne določa nobene izjeme od čistega razpravnega načela ter da mora stranka tudi za ta dokaz podati dokazni predlog in v njem označiti dokazno temo. Vendar velja to le za dokazovanje z izvedencem, ne pa za primere, kakršen je obravnavni. Njegova posebnost je v tem, daj je imel v njem izvedenec le vlogo tehničnega pomočnika sodišča, ki je z izdelavo elaborata evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru omogočil (že prej sprejeto) odločitev o delni utemeljenosti zahtevka. Sodišču prve stopnje zato ni mogoče očitati, da se ne bi gibalo znotraj tožničinega trditvenega gradiva ter da svojih spoznanj o dejstvih ne bi oprlo na dokaze, ki sta jih predlagali stranki.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

III. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka v višini 224 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica lastnica novo nastalih nepremičnin na parc. št., opredeljenih v sodbenem izreku, in kot so razvidne iz izvedenskega mnenja izvedenca geodetske stroke, dodatka k temu mnenju ter skic izmere, ki so sestavni del sodbe. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo izpodbijano sodbo. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

3. Na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 368/2019 z dne 21. 11. 2019 je toženka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo, v kateri zatrjuje bistvene kršitve določb postopka. Revizijskemu sodišču predlaga razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša revizijske stroške.

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške revizijskega postopka.

**Procesni okvir spora**

5. Konkreten procesni dejanski stan, od katerega je odvisna odločitev o reviziji, je mogoče razčleniti takole: - Tožnica je s tožbo zahtevala ugotovitev lastninske pravice na parceli št. 20/4 k. o. ....

- Tožnica v tožbi, pripravljalnih vlogah in na prvem naroku za glavno obravnavo ni predlagala izvedbe dokaza z izvedencem geodetske stroke. Šele v teku dokazovanja na naroku za glavno obravnavo dne 14. 9. 2017 se je nakazala možnost, da je tožnica s priposestvovanjem pridobila lastninsko pravico le na delu omenjene parcele. Zaradi tega se je pojavila potreba po geodetskem elaboratu delitve. Sodnik je s tem seznanil obe stranki ter tožnico pozval, naj založi predujem za izvedenca geodetske stroke.

- Tožnica je 29. 9. 2017 nakazala predujem na račun sodišča in o tem 3. 10. 2017 obvestila sodišče. Sodišče je naslednji dan postavilo izvedenca geodetske stroke in mu naložilo izdelavo pisnega elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Ta je 20. 1. 2018 izdelal omenjeni elaborat, v katerem je prikazano obstoječe stanje in predlog sprememb, ki se evidentirajo. Kasneje je izdelal še dve dopolnitvi elaborata.

- Tožnica je tožbeni predlog uskladila z evidentiranimi spremembami v zemljiškem katastru. Sodišče je nato razsodilo in zahtevku pretežno ugodilo.

6. Toženka je ugovarjala procesnemu postopanju sodišča, ko je to tožnico pozvalo na založitev predujma za izvedenca. Sodišče prve stopnje ji je pojasnilo, da je ravnalo v okviru materialnega procesnega vodstva (285. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), saj je moralo zagotoviti strokovno–tehnične pogoje za geodetsko identifikacijo priposestvovanega dela spornega zemljišča ter ureditev katastrske in zemljiškoknjižne evidence nepremičnin, torej za zemljiškoknjižno izvedljivost sodbe. Tudi sodišče druge stopnje je menilo, da prvostopenjsko sodišče ni prestopilo dopustnih meja materialnega procesnega vodstva, ki dopušča opozorilo na pomanjkljive dokazne predloge in pobudo za spremembo zahtevka, če ta ostaja v okviru postavljenega zahtevka. Potreba po izdelavi elaborata se je pojavila šele, ko je sodišče ocenilo, da je tožnica izkazala lastninsko pravico le na delu nepremičnine, to pa je bilo v okviru odprtega sojenja strankam dolžno razkriti. Res bi bilo sicer ustreznejše táko postopanje, da bi sodišče tožnico spodbudilo, naj predlaga izvedbo dokaza z izvedencem, ne pa da ji je naložilo plačilo predujma zanj. Toda to vsebinsko gledano ne pomeni izvedbe dokaza mimo tožničine volje. Izostanek dokaznega predloga je tožnica sanirala s plačilom predujma.

**Dopuščeno revizijsko vprašanje**

7. Po določbi drugega odstavka 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali lahko sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva dopusti dokaz z izvedencem tako, da brez predloga stranke naloži plačilo predujma za njegovo izvedbo.

**Povzetek navedb strank v revizijskem postopku**

9. Revidentka meni, da je bila meja dopustnega materialnega procesnega vodstva prekoračena. Sklepanje, da bi tožnica gotovo predlagala izvedbo dokaza z izvedencem, če bi bila k temu spodbujena, naj bi bilo zgolj špekulativno. Materialno procesno vodstvo naj bi v sodni praksi in pravni teoriji ne bilo razumljeno tako, kot da dopušča izvedbo nepredlaganih dokazov. Sodišče lahko da zgolj pobudo, naj stranke ponudijo upoštevne dokazne predloge. V obravnavani zadevi naj bi zato s svojim postopanjem stranki neenakopravno obravnavalo in ravnalo pristransko v korist tožnice.

10. Toženka po drugi strani poudarja, da je pravočasno podala vso potrebno trditveno podlago, res pa ni predlagala izvedbe dokaza z izvedencem, saj ji je sodišče po razkritju svojih stališč že sámo naložilo plačilo predujma, zato je le še postopala v skladu s tem pozivom in s tem jasno izrazila svojo voljo za izvedbo dokaza. Če ji sodišče tega ne bi že sámo naložilo, bi izvedbo dokaza z izvedencem predlagala sama. Meje materialnega procesnega vodstva bi bile prekoračene le, če bi bil dokaz izveden celo brez plačila.

**Presoja utemeljenosti revizije**

11. Revizija ni utemeljena.

12. Na dopuščeno revizijsko vprašanje mora Vrhovno sodišče odgovoriti le znotraj meja, ki jih začrtujejo prej navedena konkretna dejstva presojanega procesnega položaja. Ta položaj je izrazito poseben, saj izvedenec geodetske stroke v tem postopku ni nastopal v klasični vlogi izvedenca, kot pomočnik sodišča v procesu spoznavanja pravno pomembnih dejstev, torej kot procesni subjekt, ki sodišču posreduje strokovno znanje, potrebno za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva (243. člen ZPP). Vsa dejstva, potrebna za odločitev o zahtevku, je ugotovilo sodišče sámo, brez strokovne pomoči izvedenca. Zato ga ni postavilo v dokazne namene, za »ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva«, temveč zaradi dveh med seboj povezanih razlogov. Prvi je spoznavne, drugi pa pravno-tehnične narave.

13. Na podlagi razvoja dokaznega postopka se je sodniku prve stopnje nakazala možnost, da je tožnica priposestvovala le del parcele, za katero je v tožbi zatrjevala, da jo je priposestvovala v celoti. Ker se je tako nakazovala le delna ugoditev zahtevku, je dolžnost materialnega procesnega vodstva sodniku narekovala, da stranki na to opozori in glede na zahtevo, ki jo nalaga 8. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin1 (v nadaljevanju ZEN), tožnico pozove, da s plačilom predujma zagotovi to, kar zahteva četrti stavek prvega odstavka omenjenega člena. Sodbi, s katero je ugotovljena pridobitev lastninske pravice le na delu določene parcele, mora biti priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke.

14. Da bi torej sploh lahko odločil o utemeljenosti zahtevka tako, da bi bila sodba v skladu s temeljnim ciljem in smislom pravdnega postopka (torej da dobijo pravno varstvo resnični nosilci civilnih pravic) in da bi bila tožnici zagotovljena pravica do sodnega varstva, je moral sodnik zaradi določb 8. člena ZEN pridobiti elaborat evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru. V nasprotnem bi moral zahtevek kljub spoznanju, da je v pretežnem delu utemeljen, v celoti zavrniti.

15. Res je, da tudi za dokaz z izvedencem zakon ne določa nobene izjeme od čistega razpravnega načela ter da mora stranka tudi za ta dokaz podati dokazni predlog in v njem označiti dokazno temo.2 Vendar velja to le za dokazovanje z izvedencem, ne pa za primere, kakršen je obravnavni. Njegova posebnost je v tem, daj je imel v njem izvedenec le vlogo tehničnega pomočnika sodišča, ki je z izdelavo elaborata evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru omogočil (že prej sprejeto) odločitev o delni utemeljenosti zahtevka. Sodišču prve stopnje zato ni mogoče očitati, da se ne bi gibalo znotraj tožničinega trditvenega gradiva ter da svojih spoznanj o dejstvih ne bi oprlo na dokaze, ki sta jih predlagali stranki. Zato tudi sodna praksa, na katero se sklicuje revidentka, za ta primer ni uporabljiva in ne daje opore njenim argumentom.3

16. Do sedaj povedano zadošča za sklep, da sodišče prve stopnje s postavitvijo izvedenca geodetske stroke ni kršilo razpravnega načela. V konkretnem primeru pa je to še toliko bolj očitno. Sodnik je namreč postavil izvedenca šele po tem, ko je tožnica založila predujem za stroške izvedbe tega procesnega dejanja. S plačilom predujma je tožnica konkretno, jasno in nedvoumno izrazila procesno voljo, naj sodišče izvede to procesno dejanje, ali – kot je reklo pritožbeno sodišče – tožnica je s plačilom predujma »sanirala izostanek dokaznega predloga«.4 Sodniku prve stopnje tako ni mogoče očitati, da bi izdelavo elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru naročil samoiniciativno, na lastno pobudo, »ex offo«, v nekakšni preiskovalni maniri. Čeprav je tožnico odločilno spodbudil k temu, da je založila predujem, da je nato izvedenec izdelal elaborat ter da je končno tožnica tožbeni predlog uskladila z evidentiranimi spremembami v katastru, se tak položaj malo, glede bistvenega pa prav nič ne razlikuje od položaja, ko sodnik v okviru materialnega procesnega vodstva stranko opozori na manjkajoče trditve o dejstvih ali na pomanjkljivosti dokaznih predlogov. Odločilno dejanje, da je bil postavljen izvedenec geodetske stroke, je bilo namreč tožničino. Brez plačila predujma sodišče ne bi naročilo elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru.

17. V konkretnem primeru je tako odgovor na revizijsko vprašanje pozitiven.

**Odločitev o reviziji**

18. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

**Odločitev o revizijskih stroških**

19. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker toženka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje revizijske stroške (II. točka izreka), medtem ko je tožnici dolžna povrniti njene stroške revizijskega postopka (III. točka izreka).

20. Ti so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo5 (v nadaljevanju OT) in upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR skupaj znašajo 224 EUR (300 točk za odgovor na izredno pravno sredstvo po tar. št. 21/3, materialni stroški v višini 2 % skupne vrednosti storitev po tretjem odstavku 11. člena OT - 6 točk, 22 % DDV).

**Sestava senata in glasovanje**

21. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sodbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Četrti stavek prvega odstavka 8. člena ZEN določa, da mora biti zaradi dolžnosti evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru, ki so posledica pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave, taki sodni odločbi ali sodni poravnavi priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke. 2 Glej L. Ude (ur.) et al., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006, str. 475. 3 Sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 152/203 z dne 4. 3. 2004 govori le o vezanosti sodišča na »trditveno podlago tožbe« in »posledično […] tudi na obseg predlaganega dokazovanja«. Tudi sodba št. II Ips 96/2006 z dne 17. 4. 2008 se ni ukvarjala s primerom, kakršen je obravnavani. Vrhovno sodišče je tam le ponovilo nesporno bistvo razpravnega načela, po katerem »je predvsem na strani stranke same dolžnost, da navede odločilna dejstva, ki utemeljujejo njen zahtevek ali njeno obrambo ter za svoje trditve ponudi ustrezne dokaze.« Zatem je pojasnilo še razmerje med tem načelom in materialnim procesnim vodstvom ter povedalo, da lahko sodišče strankam »v okviru materialnega procesnega vodstva pri tem pomaga le do določene meje, saj njegova razjasnjevalna obveznost ni absolutna« ter nadaljevalo: »Kje je meja, do katere seže ta obveznost sodišča, je odvisno od vsakega posameznega primera.« Tudi odločbi Ustavnega sodišča, na kateri se sklicuje revidentka, ne dajeta opore njenim stališčem. Prej nasprotno. Odločba št. Up-312/03 z dne 15. 9. 2005 govori o ustavni prepovedi sodbe presenečenja (ki je posledica pomanjkljivega materialnega procesnega vodstva), odločba št. Up-688/2005 z dne 7. 6. 2007 pa o materialnem procesnem vodstvu, ki je namenjeno uresničevanju strankine pravice do izjave. »Da stranka to pravico lahko izkoristi, mora biti seznanjena ne samo s tem, katera dejstva bo sodišče štelo kot pravno odločilna za svojo odločitev, temveč tudi z oceno sodišča o tem, ali je v dokaz pravno odločilnih dejstev predlagala ustrezne dokaze.« 4 8. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje. 5 Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami in dopolnitvami.