Jedro

Višina preživnine se določi v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Dodatni prispevki preživninskega zavezanca preživninski upravičenki predstavljajo darilo, ki se ne more pobotati z zakonito obveznostjo preživljanja.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v točki 2. spremeni tako, da se mesečna preživnina za mladoletno L. E. zniža za 4.000,00 SIT in se izrek sodbe sodišča prve stopnje v 2. točki odslej glasi: Oče G.E. je dolžan od 1.4.1999 do 31.5.1999 plačati za preživljanje mlad. L. E. mesečno preživnino v višini 3.568,50 SIT, od 1.6.1999 dalje pa je dolžan plačevati 34.000,00 SIT mesečno. Do pravnomočnosti te sodbe zapadle obroke je dolžan plačati v roku 15 dni, v bodoče dospevajoče pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v tem znesku do prve valorizacije preživnin, od tedaj pa v vsakokrat valoriziranih zneskih, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka dalje, pod izvršbo.

Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se mladoletna hči pravdnih strank L.E., roj. 1983, ki je bila s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota na Vrhniki, opr.štev. P 269/94 z dne 19.12.1994, dodeljena v vzgojo in varstvo očetu, dodeli v varstvo in vzgojo materi V. Š.Č. Očetu G. E. je naložilo, da mora od 1.4.1999 do 31.5.1999 plačati za preživljanje mlad. hčerke mesečno preživnino v višini 7.568,50 SIT, od 1.6.1999 dalje pa po 38.000,00 SIT mesečno. Višji tožbeni zahtevek tožeče stranke je zavrnilo ter odločilo še, da vsaka stranka sama nosi svoje pravdne stroške.

Proti navedeni sodbi se je glede odločitve o višini preživnine pritožila tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odtavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu tako spremeni, da zniža mesečno preživnino oziroma podrejeno, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je znesek preživnine v višini 38.000,00 SIT absolutno previsok. Sodišče prve stopnje je zgolj pavšalno ugotovilo potrebe mladoletne hčerke L., prav tako pa tudi možnosti in obveznosti obeh staršev. Po odločitvi sodišča toženčev prispevek znaša 38.000,00 SIT mesečno, tožničin pa zgolj 18.000,00 SIT. Višino dohodkov, ki jih ima tožničin sedanji mož, sodišče ni ugotavljalo. Iz tega razloga je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Kot toženčev dohodek ni mogoče upoštevati najemnine v višini 350 DEM, ki jo je prejemal za stanovanje, saj je ta znesek v celoti plačeval za najem stanovanja v Ljubljani. Sodišče pri odmeri preživnine ni upoštevalo, da mlad. hči vsak drugi konec tedna preživlja s tožencem.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v zadevi popolno ugotovilo dejansko stanje.

Kakšne so potrebe mlad. hčerke pravdnih strank L. je skrbno raziskalo, zato mu ni mogoče očitati, ni izhajalo iz okoliščin konkretnega primera.

Prav enak zaključek velja glede ugotavljanja možnosti za preživljanje obeh pravdnih strank. Če sodišče prve stopnje ni opravilo poizvedb o višini dohodka tožeče stranke, še ne pomeni, da dejanskega stanja v tej smeri ni razčistilo. Tožnica je ob zaslišanju povedala, da ima njen sedanji mož približno enake dohodke kot sama. Sodišče je njeno izjavo ocenilo kot verodostojno in jo zato sprejelo kot del dejanske podlage sodbe. Pritožbene navedbe v tej smeri dejanskega zaključka sodišča prve stopnje ne morejo omajati.

Kar zadeva dodatne prispevke tožene stranke mladoletni hčerki (žepnina, šolanje v Ameriki, izobraževanje v Angliji, skupni dopusti, potovanja in izleti), je že sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da le-ti predstavljajo darilo hčerki, zato se z zakonito obveznostjo plačevanja preživnine ne morejo pobotati.

Pritrditi pa je pritožbi, da višina prispevka za preživljanje mladoletne hčerke, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, ni v celoti v sorazmerju z možnostmi obeh staršev in otrokovimi potrebami (79. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur.l. SRS št. 14/89 p.b. - Ur.l. RS šte. 29/95 - ZZZDR), zaradi česar je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Čeprav tožečo stranko od 22.11.1995 bremeni še preživninska obveznost za sina V., medtem ko toženec razen za mlad. L. nima drugih preživninskih obveznosti, preživnina v višini, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, ni v sorazmerju z možnostmi obeh staršev za preživljanje. Ni mogoče mimo dejstva, da tožničina povprečna plača presega toženčevo skoraj za 20%. Stroške, ki so povezani z uporabo stanovanja, plačujeta obe pravdni stranki v podobni višini. Kreditne obveznosti tožnice pri oceni njenih možnosti za preživljanje ni mogoče upoštevati, saj je terjatev iz naslova zakonitega preživljanja privilegirana in ima prednost pred vsemi ostalimi.

Upoštevajoč vse okoliščine primera, to je potrebe mladoletne hčerke, višino povprečne plače pravdnih strank, stroške za njuno lastno preživljanje, preživninsko obveznost tožnice za še enega mladoletnega otroka in vsakodnevno neposredno skrb in vzgojo, ki jo kot mati nudi mlad. hčerki, je primerna preživnina 34.000,00 SIT. Ker je sodišče prve stopnje dejansko stanje v sodbi pravilno ugotovilo, zmotno pa je uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu tako spremenilo, da je preživnino za mladoletno hčerko pravdnih strank znižalo za 4.000,00 SIT mesečno (4. točka 373. člena ZPP).

Ker je tožena stranka s pritožbo uspela le v sorazmerno majhnem delu, je pritožbeno sodišče odločilo, da mora sama nositi svoje pritožbene stroške (2. odstavek 166. člena v zvezi s 3. odstavkom 154. člena ZPP).

Ker tožeča stranka ni z ničemer pripomogla k reševanju pritožbe, je pritožbeno sodišče odločilo, da sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (2. odstavek 166. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).