Jedro

Ugovor krajevne pristojnosti je podan pravočasno tudi, če je vložen v dopolnitvi odgovora na tožbo oziroma vlogi, ki je podana znotraj 30-dnevnega roka, predvidenega za vložitev odgovora na tožbo. Taka razlaga še vedno dosega cilj, ki ga s časovno omejitvijo zasleduje 22. člen ZPP – načelo ekonomičnosti postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Tožnik je zoper toženo stranko 4. 5. 2015 pri Okrajnem sodišču v Novem mestu vložil tožbo zaradi plačila zavarovalnine. Tožena stranke je 17. 8. 2015 odgovorila na tožbo, 19. 8. 2015 pa na sodišče naslovila še pripravljalno vlogo, v kateri je ugovarjala krajevni pristojnosti naslovnega sodišča. Obe vlogi sta bili podani v 30 dnevnem roku za vložitev odgovora na tožbo in istočasno vročeni tožniku. Tožnik je v pripravljalni vlogi 28. 8. 2015 navajal, da je bil ugovor krajevne pristojnosti podan prepozno. Okrajno sodišče v Novem mestu se je z izpodbijanim sklepom izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Mariboru.

2. Tožnik v pravočasni pritožbi uveljavlja kršitev pravil pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Jedro njegove pritožbe je v tem, da je med strankama nesporno, da ugovora krajevne pristojnosti v odgovoru na tožbo ni bilo, zato je ta prepozen, pri čemer tožena stranka v pripravljalni vlogi niti formalno ni pojasnila, da s tem dopolnjuje odgovor na tožbo. Dejstvo, da je bila pripravljalna vloga podana v 30 dneh od prejema tožbe, je za presojo pravočasnosti ugovora krajevne pristojnosti nebistvena. Predlaga razveljavitev sklepa.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 22. člena ZPP se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, če je ta podan najkasneje v odgovoru na tožbo in če sodišče to stori do razpisa glavne obravnave. Namen določila 22. člena ZPP je v zasledovanju ekonomičnosti in pospešitvi pravdnega postopka(1).

6. Razlogovanje pritožnika, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi neutemeljeno in brez pravne podlage sklicuje na prvi odstavek 277. člena ZPP, ker določbi 22. in 277. člena ZPP po svojem namenu nista medsebojno povezani, ni pravilno. Besedna zveza iz prvega odstavka 22. člena ZPP „najkasneje v odgovoru na tožbo“ sama po sebi napotuje na uporabo pravila iz 277. člena ZPP. Ta določa, da ima tožena stranka 30 dni časa, da odgovor na tožbo vloži. Ne more biti dvoma, da lahko tožena stranka v istem časovnem okvirju odgovor na tožbo tudi dopolni. Besedne zveze „v odgovoru na tožbo“ ni mogoče razlagati tako ozko, kot to želi pritožnik. Zakon nima v mislih fizične omejitve v smislu, da bi moral biti ugovor podan prav v vlogi, ki se imenuje „odgovor na tožbo“, temveč gre za časovno omejitev: podan mora biti v roku, ki se sicer zahteva za vložitev odgovora na tožbo. Le taka razlaga je smiselna in realizira načelo, ki ga zasleduje 22. člen ZPP z omejitvijo podajanja tega ugovora – ekonomičnost postopka. Razlaga, ki jo ponuja pritožnik, je (pre)formalistična in pritožbeno sodišče ne vidi prav nobenega razloga, da bi ji sledilo(2).

7. V obravnavanem primeru je rok za odgovor na tožbo iztekel 19. 8. 2015. Tožena stranka je odgovor na tožbo priporočeno poslala 17. 8. 2015, nato pa 19. 8. 2015 priporočeno na sodišče naslovila še pripravljalno vlogo, oboje znotraj 30-dnevnega roka, predvidenega za vložitev odgovora na tožbo. Ugovor krajevne pristojnosti je bil tore podan pravočasno v smislu 22. člena ZPP. Ker sodišče prve stopnje do takrat tudi še ni razpisalo glavne obravnave, 22. člen ZPP ni bil kršen. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko se je izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje pristojnemu sodišču. Op. št. (1): Ude, L., in drugi; Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2005, 1. knjiga, str. 168. Op. št. (2): Primerjaj tudi sklep Vrhovnega sodišča RS I R 11/2005 z dne 3. 2. 2005.