Jedro

Medtem ko je sodišče prve stopnje tožbo pravilno štelo kot potrebno, pa je odgovor na tožbo napačno štelo kot nepotrebni strošek tožene stranke in ji ni priznalo nobenih stroškov postopka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se znesek 98,52 EUR zniža na 62,23 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa.

III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pritožbene stroške v višini 38,63 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka) in da tožena stranka krije sama svoje stroške postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti stroške postopka v višini 98,52 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da za odločitev o stroških postopka ni pomemben delež uspeha strank oziroma drugi odstavek 154. člena ZPP, ampak samo prvi odstavek 158. člena ZPP. Sodišče je ravnalo napačno, ko je odločitev o stroških postopka oprlo na obe določbi. Sodišče bi moralo toženi stranki priznati vse stroške postopka, saj tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Umik tožbe namreč ne pomeni tožnikovega uspeha, prav tako razlog za umik tožbe ni pomemben. Tožena stranka je izvedla plačilo 5. 12. 2017, tožnik je tožbo umaknil šele junija 2018. Ker je tožbo umaknil prepozno, ni upravičen do povračila stroškov. Takojšen umik bi bil možen najkasneje v roku 8 dni po izpolnitvi (Cpg 59/2017) oziroma 2 dneva po izpolnitvi (I Cpg 1308/2015). Tožena stranka se sklicuje še na paricijski rok 8 dni iz 29. člena ZDSS-1 ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz 188. člena ZPP. Primarno predlaga, da se ji priznajo vsi stroški postopka. Opozarja pa še, da je sodišče pri odmeri stroškov napačno upoštevalo le tožnikov uspeh,ki ga je ugotovilo v višini 69 %, ne pa tudi uspeh tožene stranke v višini 31 %. Tožnikove stroške bi moralo pobotati s stroški tožene stranke.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

5. Tožena stranka se zavzema za priznanje vseh njenih stroškov postopka oziroma za znižanje tožnikovih stroškov, ki so ji naloženi v plačilo, medtem ko je sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških postopka upoštevalo, da je tožnik (ki je v posledici delne izpolnitve zahtevka tožbo umaknil v celoti) v postopku uspel v 69 %, ni pa upoštevalo deleža uspeha tožene stranke, na kar ta utemeljeno opozarja v pritožbi in uveljavlja svoj 31 % uspeh v postopku.

6. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o stroških postopka uporabilo prvi odstavek 158. člena ZPP (po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek) ter drugi odstavek 154. člena ZPP (po katerem lahko sodišče, če stranka deloma uspe v pravdi, naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov). Kot nakazano, pa pri odmeri stroškov napačno ni upoštevalo deleža uspeha tožene stranke oziroma ni pravilno uporabilo prvega odstavka 155. člena ZPP (po katerem sodišče o tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči po skrbni presoji vseh okoliščin primera).

Medtem ko je tožbo pravilno štelo kot potrebno, pa je odgovor na tožbo napačno štelo kot nepotrebni strošek tožene stranke in ji ni priznalo nobenih stroškov postopka.

7. Tožniku je priznalo stroške postopka glede na 69 % delež uspeha v postopku. Tolikšen je bil odstotek izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke. Izpolnitev vtoževanega gotovo je relevantna okoliščina za odločanje o stroških postopka. Pritožba torej napačno navaja, da je za odmero stroškov postopka relevanten le prvi odstavek 158. člena ZPP, ter da ga je treba uporabiti tako, da mora tožnik toženi stranki povrniti vse njene stroške. Ne drži, da bi šlo za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 dni po izpolnitvi zahtevka (kot v primeru Cpg 59/2017) oziroma 2 dneva po izpolnitvi zahtevka (kot v primeru I Cpg 1308/2015). V predmetni zadevi je potrebno o stroških postopka odločiti tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa pol leta kasneje, pri čemer v vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, v zvezi s katerimi bi nastali dodatni stroški (npr. II Cpg 1320/2016), tako da tudi ne pride v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. V zvezi s presojo, kaj pomeni ''takoj'' po prvem odstavku 158. člena ZPP, tudi ni relevantno sklicevanje pritožbe na paricijski rok 8 dni iz 29. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz drugega odstavka 188. člena ZPP.

8. Tožnik je, kljub zgolj delni izpolnitvi zahtevka, tožbo umaknil v celoti. Zato je poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP.

9. Sodišče je tožniku skladno z Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) priznalo 200 točk za tožbo, 50 točk za umik tožbe, 2 % materialne stroške in 22 % DDV, kar znaša 142,79 EUR - v 69 % pa 98,52 EUR. Toženi stranki se prizna 200 točk za odgovor na tožbo, 50 točk za vlogo, ki vsebuje soglasje k umiku tožbe in pojasnilo glede izpolnitve, 2 % materialni stroški, kar znaša 117,05 EUR – v 31 % pa 36,29 EUR. Iz navedenega izhaja, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti 62,23 EUR.

10. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani del sklepa spremenilo tako, da se stroški postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku znižajo z 98,52 EUR na 62,23 EUR, v ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa (3. in 2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker je tožena stranka s pritožbo delno uspela (približno v 1/3), ji je tožnik dolžan povrniti pritožbene stroške 250 točk za pritožbo in 2 % materialne stroške, kar znaša 198,80 EUR - v 1/3 pa 38,63 EUR (drugi odstavek 154. člena in 165. člen ZPP).