Jedro

Delitev solastnine načeloma ne more privesti do nove solastninske skupnosti in postopka ni mogoče uporabiti za to, da se izloči le posamezni solastnik. Tak način delitve bi bil mogoč le ob izrecnem soglasju vseh udeležencev, vendar ga v obravnavanem primeru ni.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom napotilo oba nasprotna udeleženca, da v roku 30 dni sprožita ustrezne sodne postopek za ugotovitev, da sta solastnika v tem postopku obravnavanih nepremičnin do višjega deleža, kot ga izkazuje trenutno zemljiškoknjižno stanje. Nepravdni postopek za delitev solastnine je prekinilo do pravnomočne ugotovitve višine solastninskih deležev obeh nasprotnih udeležencev v ustreznem sodnem postopku oziroma do preteka 30-dnevnega roka, če tožbi ne bosta vložni. Za primer, da nasprotna udeleženca ne bi sprožila ustreznih sodnih postopkov, je obravnavani nepravdni postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka zemljiškoknjižnega postopka na Okrajnem sodišču na Jesenicah št. Sdn 491/2017. 2. Pritožbo vlagata predlagatelj in prvi nasprotni udeleženec.

3. Predlagatelj uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnjo obravnavo. Očita mu napačno tolmačenje tretjega odstavka 118. člena ZNP1. Predlagateljev solastninski delež je nesporen in ga nasprotna udeleženca ne prerekata. Sporno oziroma nejasno je le, kolikšen delež na drugi polovici obravnavanih nepremičnin ima vsak od nasprotnih udeležencev. Napotitev na pravdo je potrebna le tedaj, kadar je spor o velikosti deležev v razmerju predlagatelj proti ostali nasprotni udeleženci, ne pa, kadar obstaja spor samo med nasprotnimi udeleženci. Notranje razmerje med nasprotnima udeležencema predlagatelja ne zanima, to bi moralo veljati tudi za sodišče. Če medsebojnega razmerja nista uredila, naj sodišče nepremičnine razdeli na dve polovici – druga polovica kot nova celota naj ostane v izključni lasti nasprotnih udeležencev, ta dva pa naj se sama med seboj pravdata glede prave višine njunih deležev. Postopek naj se nadaljuje s postavitvijo izvedenca, kot je bilo že večkrat predlagano.

4. Na pritožbo je odgovoril prvi nasprotni udeleženec. Predlaga zavrnitev pritožbe. Ponavlja navedbe iz svoje pritožbe o kršitvah določbe 8. člena ZNP, ker sodišče ni ugotavljalo, ali je bila med udeleženci sklenjena izvensodna poravnava. Glede spora o višini deležev med nasprotnima udeleženca pritrjuje sprejeti odločitvi in razlogom v izpodbijanem sklepu.

5. Prvi nasprotni udeleženec izpodbija sklep v celoti, uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Podredno se zavzema za spremembo sklepa in napotitvijo udeležencev postopka, da v določenem roku sprožijo pravdni postopek za rešitev predhodnega vprašanja, ali je prišlo do izvensodne poravnave. Meni, da je sodišče spregledalo njegove navedbe v vlogi z dne 21. 6. 2017, iz katere izhaja, da je med udeleženci prišlo do izvensodne poravnave glede spornega vprašanja. Skladno s prvim odstavkom 8. člena ZNP bi morala sodnica sama odločiti o tem vprašanju. Ker tega ni storila, je kršeno navedeno pravno pravilo, nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabljeno materialno pravo.

6. Na pritožbo prvega nasprotnega udeleženca je odgovoril predlagatelj. Opozarja, da je sodišče na naroku 16. 5. 2017 – po predlagateljevem dopisu z dne 3. 2. 2017, na katerega se sklicuje pritožba – ugotovilo, da so med udeleženci še vedno takšna razhajanja, da zadeve ni mogoče rešiti sporazumno. Pojasnjuje, v čem so se stališča udeležencev razhajala oziroma s čim vse je bila morebitna poravnava pogojena. Zato do izvensodne poravnave ni prišlo. Predlaga zavrnitev pritožbe.

7. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi predlagatelja

8. Pritožnik pritrjuje ključni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da med nasprotnima udeležencema obstaja spor o velikosti njunih deležev na nepremičninah, ki so predmet obravnavanega postopka za delitev stvari. Ob takih dejanskih ugotovitvah je tudi odločitev o prekinitvi nepravdnega postopka in napotitvi obeh nasprotnih udeležencev na pravdo oziroma ustrezne sodne postopka zaradi ugotovitve velikosti njunih deležev sprejeta ob pravilni uporabi tretjega odstavka 118. člena ZNP2. Sodišče v nepravdnem postopku odloči o delitvi le, kadar vprašanja o predmetu delitve in o velikosti deležev (vseh) udeležencev na predmetu delitve niso sporna. Če o tem obstoji med njimi spor, jih mora po določbah 9. in 10. člena ZNP napotiti na pravdo. Cilj postopka delitve solastnine je, da vsak posamezni solastnik stvari postane izključni lastnik dela te stvari kot nove stvari oziroma da pridobi svojemu solastnemu deležu ustrezajočo vrednost stvari. Zato je pravno relevantna višina deleža vsakega solastnika in ne zgolj višina predlagateljevega deleža na eni strani in vseh ostalih solastnikov kot nasprotnih udeležencev na drugi strani, kot zmotno meni pritožnik. Delitev solastnine načeloma ne more privesti do nove solastninske skupnosti in postopka ni mogoče uporabiti za to, da se izloči le posamezni solastnik. Tak način delitve bi bil mogoč le ob izrecnem soglasju vseh udeležencev, vendar ga v obravnavanem primeru ni. Predlagatelj je predlagal fizično delitev stvari med vsemi tremi solastniki, drugi nasprotni udeleženec je takemu predlogu pritrdil in se izrecno zavzel za popolno delitev stvari brez delne ohranitve solastninske skupnosti (primerjaj navedbe na red. št. 9 spisa), prvi nasprotni udeleženec pa ves čas postopka opozarja na sporno višino solastninskih deležev prvega in drugega nasprotnega udeleženca (primerjaj pripravljalne vloge prvega nasprotnega udeleženca na red. št. 17 in v nadaljnjih vlogah). Odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka zaradi odločitve o višini deležev nasprotnih udeležencev na stvari je torej pravilna, nasprotno pritožbeno naziranje pa zmotno.

O pritožbi prvega nasprotnega udeleženca

9. Pritožbeni očitki o pomanjkljivostih izpodbijanega sklepa, kršitvah 8. člena ZNP ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v zvezi z ugotavljanjem, ali je bila med udeleženci sklenjena izvensodna poravnava, so neutemeljeni. Drži, da so se udeleženci med postopkom dogovarjali o možnosti za sporazumno razdelitev solastnine. Vendar je sodišče po tem, ko je prejelo vlogo prvega nasprotnega udeleženca z dne 14. 3. 2017, na katero se opira v pritožbi, na naroku dne 16. 5. 2017 ugotovilo, da je ostalo pri izmenjavi poravnalnih ponudb. Ugotovilo je, da med udeleženci še vedno obstojijo razhajanja, zaradi katerih zadeve ni mogoče rešiti sporazumno (primerjaj zapisnik na red. št. 40). S tem je že samo rešilo vprašanje (ne)obstoja sklenitve izvensodne poravnave, zato so vsi pritožbeni očitki, da bi moralo samo kot predhodno reševati navedeno vprašanje v primeru spora pa udeležence napotiti na pravdo, odveč. Brez soglasja med udeleženci sklenitve (izvensodne ali sodne) poravnave ni. Poravnava je namreč dvostranski pravni posel (pogodba) o spremembi spornega ali negotovega pravnega razmerja. Sklenjena je, ko se pogodbene stranke sporazumejo o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ3 v zvezi s 1050. členom istega zakona). Ugotovitve sodišča, da udeleženci še niso dosegli potrebnega soglasja volj za sporazumno delitev solastnine, so v celoti potrjene s podatki spisa in navedbami predlagatelja v odgovoru na pritožnikovo pritožbo. Nadaljnje odločanje o obstoju izvensodne poravnave ali o prekinitvi nepravdnega postopka zaradi pravde o tem, ali je bila izvensodna poravnava sklenjena, ni potrebno.

10. Izpodbijani sklep je pravilen v pravnem in dejanskem pogledu in ni obremenjen z uveljavljenimi in uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je pritožbeno sodišče obe pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP4 v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami. 3 Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami. 4 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. Rs, št. 26/1999 s spremembami.