Jedro

O tem, zakaj je sodišče stroške izvedenine začasno naložilo v plačilo ravno predlagajoči stranki, izpodbijani sklep nima nikakršnih razlogov. Stroške za izvedbo dokaza predhodno trpi tista stranka, ki ga je predlagala (1. odst. 153. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi v 4. odstavku izreka, kolikor je v tem delu odločeno, da stroški izvedenke začasno bremenijo predlagateljico, ki je znesek dolžna plačati v roku 15 dni po prejemu položnice in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodni izvedenki A., ...., priznalo izvedenino v netto znesku 42.075,00 SIT, ki bo nakazana na izvedenkin račun pri LB št. 50100-620-133-05-1045113-73113, k temu znesku pa se plačajo še prispevki 9.219,00 SIT. Nadalje je odločilo, da stroški v skupnem znesku 51.294,00 SIT začasno bremenijo predlagateljico, ki je ta znesek dolžna plačati v roku 15 dni po prejemu položnice, pod izvršbo.

Proti navedenemu sklepu se je pritožila predlagateljica zaradi zmotne in napačne uporabe dejanskega stanja in v posledici napačne odločitve o določitvi, kot tudi o obremenitvi predlagateljice po plačilu stroškov izvedenke, predlagala spremembo sklepa tako, da predlagateljica ni dolžna plačati izvedenine, podrejeno pa razveljavitev sklepa. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je zadeva stara tudi po krivdi prvostopnega sodišča, ki ni upoštevalo sklepa višjega sodišča opr. št. I Cp 264/95 z dne 21.9.1995, s katerim je sodišče zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca, ker je štelo, da ni predlagal upoštevnih pripomb, ki bi pripomogle k objektivnejši odločitvi. Na ponovnem naroku je sodišče določilo, da se v spis ponovno pritegne izvedenka, o tem izdalo sklep in ji določilo, kaj mora oceniti. Temu se je predlagateljica protivila, vendar njenih ugovorov sodišče ni upoštevalo. Tako je prišlo do ponovne cenitve, ki je ni predlagala predlagateljica. S tem mnenjem se absolutno ne strinja, ker vsebuje hude napake, ki so njej v škodo. Poleg tega je na mnenje čakala 2 leti. Izvedenka je že druga na tem spisu. Prvo mnenje, ki ga je izdelal S. J., je bilo za predlagateljico sprejemljivo in tudi višje sodišče je potrdilo njegove strokovne ugotovitve. Novega mnenja predlagateljica ni zahtevala, sodišče pa je kljub temu ugodilo nasprotnemu udeležencu. Izvedenka je opravila nov ogled nepremičnin, pri tem meritev ni opravila, ni kvalificirala zemljišč in njihove vrednosti, izostala je metraža in vrednost funkcionalnega zemljišča. Na izvedenkino mnenje je predlagateljica podala pripombe in nove zahteve, ki naj jih izvedenka upošteva pri dopolnitvi. Dopolnjeno mnenje pa je najslabše, kar jih je v spisu, zato predlagateljica stroškov izdelave ne misli plačati. To tudi zato, ker izvedenka ni opravila dela v skladu z njeno stroko.

Nepremičnine niso ocenjene po kriterijih, ki jih je uporabil prejšnji izvedenec. V nadaljevanju pritožbe podrobno pojasnjuje, iz katerih razlogov ni zadovoljna z izvedenkinim delom. Vztraja, da izvedenkinega dela ne bo plačala. Vztraja tudi pri tem, da se postavi nov izvedenec, pri čemer predlaga ing. S. J., katerega cenitev je potrdilo Višje sodišče v Ljubljani. Delo in pristop izvedenke A. je pristransko, pri sodnem odločanju neuporabno, odnos pa neprimeren. Zato utemeljeno dvomi v objektivno in strokovno delo izvedenke. Prilaga pripombe na to izvedeniško mnenje.

Pritožba je delno utemeljena.

Predlagajoča stranka sklep sodišča prve stopnje izpodbija tako glede določitve stroškov, kot glede odločitve, da stroški v skupnem znesku 51.294,00 SIT začasno bremenijo njo in jih je dolžna plačati v določenem roku. S kakšno konkretno navedbo obsegu dela, ki ga je opravila izvedenka (študij spisa nad 200 strani in izdelava manj zahtevnega izvedenskega mnenja) in zanj izstavila račun v znesku 42.075,00 SIT, ki mu je sodišče prištelo še prispevke v znesku 9.219,00 SIT, ni nasprotovala. Glede višine nagrade za opravljeno cenitev, ki jo je sodišče druge stopnje tako presojalo po uradni dolžnosti, je potrebno ugotoviti, da so izvedeniški stroški primerni obsegu opravljenega dela in odmerjeni v skladu z Pravilnikom o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Ur. l. RS, št. 61/97). V pritožbi predlagateljica pravzaprav najbolj nasprotuje sami vsebini izvedeniškega mnenja, kar pa ne more biti predmet pritožbene presoje izpodbijanega sklepa, s katerim je bila le določena višina izvedenine in odločeno, katera stranka jo je dolžna plačati. O tem, ali je izvedenkino mnenje sprejemljivo po strokovni plati, bo sodišče prve stopnje odločalo v nadaljnjem postopku, ko bo to mnenje ob že obstoječem prvem mnenju moralo oceniti kot enega izmed izvedenih dokazov. Sodišče prve stopnje se bo tudi ukvarjalo s pripombami, ki jih je predlagateljica podala na izvedenkino mnenje in odločalo o njenem predlogu, da se ponovno postavi novi izvedenec.

Predvsem pa je potrebno ovreči pritožbeno trditev, da je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cp 264/95 z dne 21.9.1995 presojalo in že potrdilo strokovne ugotovitve prejšnjega izvedenca ing. S. J., ki ga predlagajoča stranka očitno sprejema. S citiranim sklepom je sodišče druge stopnje le potrdilo, da je višina nagrade, ki jo je takrat začasno naložilo v plačilo nasprotnemu udeležencu, primerna obsegu opravljenega dela izvedenca. V same strokovne ugotovitve takratnega izvedeniškega mnenja pa se nikakor ni spuščalo. Tudi v citirani zadevi je predmet pritožbene obravnave bila le višina nagrade za opravljeno cenitev in katero od strank bo začasno bremenila.

Upravičeno pa pritožba izpodbija odločitev, da (po višini sicer pravilno) odmerjeni stroški izvedenine začasno bremenijo predlagateljico. O tem, zakaj je sodišče te stroške začasno naložilo v plačilo ravno predlagajoči stranki, izpodbijani sklep nima nikakršnih razlogov. V tem delu je torej izpodbijani sklep pomanjkljiv, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti, s tem pa je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. SFRJ št. 4/77 - Ur. l. RS št. 55/92) v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Iz tega razloga je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča razveljavilo v 4. odstavku izreka, kolikor je v tem delu odločeno, da stroški izvedenke začasno bremenijo predlagateljico, ki je znesek dolžna plačati v roku 15 dni po prejemu položnice in zadevo le v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP). Ker je v ostalem delu odločitev pravilna, je pritožbeno sodišče pritožbo sicer zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).

V novem postopku, v katerem bo predmet obravnavanja najprej odločitev (še) o tem, katero od strank bremenijo stroški dopolnitve izvedeniškega mnenja druge izvedenke, bo sodišče prve stopnje moralo odločati v skladu s pravilom ZPP, po katerem stroške za izvedbo dokaza predhodno trpi tista stranka, ki ga je predlagala (1. odst. 153. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP). Zato dejstvo, da je imela predlagateljica pripombe na izvedeniško mnenje izvedenke, zaradi česar je ta po nalogu sodišča izdelala dopolnitev mnenja, pri čemer pa je dokaz s samim (osnovnim) izvedeniškim mnenjem predlagal nasprotni udeleženec (in ne predlagateljica), ne more spremeniti citiranega stroškovnega pravila. Zgolj izpodbijanje dokaza ene stranke namreč ne pomeni prevalitve dokaznega bremena in njegovih posledic na drugo stranko (člen 219 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).

V svoji ponovljeni odločitvi bo prvostopno sodišče torej moralo navesti (pravilne) razloge, ki ga bodo vodili pri odločanju o tem, katero stranko bo predhodno obremenilo s plačilom stroškov dopolnitve izvedeniškega mnenja. Ker gre v obravnavanem primeru zgolj za predhodno oziroma začasno odločitev o stroških postopka, ta ni prejudicialna glede na končno odločitev o stroških postopka, ki jo bo provstopno sodišče sprejelo ob zaključku nepravdnega postopka v skladu s pravili iz 35. člena ZNP.