Jedro

V spornem primeru ni šlo za prevedbo, ampak za premestitev na višje vrednoteno delovno mesto, kar je okoliščina, ki po 20. členu ZSPJS izključuje prenos predhodno doseženih napredovanj. Zato tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače ni utemeljen.

Ni utemeljena pritožbena trditev, da je odločitev sodišča v nasprotju z načelom enakega obravnavanja in enakega plačila za enako delo. Konkretni primer kaže ravno to, kako je tožena stranka reševala problem nižjega plačila zaradi nižje izobrazbe, kljub vsebinsko enakemu delu, in sicer s premestitvijo na višje vrednoteno delovno mesto, pri čemer je bila dolžna upoštevati 20. člen ZSPJS (ki onemogoča prenos doseženih napredovanj ob premestitvi na višje vrednotena delovna mesta) in 14. člen ZSPJS (ki določa odbitek zaradi neizpolnjevanja formalnega pogoja izobrazbe). Tudi ne drži, da je 14. člen ZSPJS uporabljiv le ob prevedbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. ... z dne 1. 8. 2008 ni v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, Kolektivno pogodbo za javni sektor in Aneksom h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ter da je tožena stranka dolžna tožnici izplačati razliko med plačo na delovnem mestu … Diplomirana babica A., 32. plačni razred, in plačo na delovnem mestu ... Diplomirana babica A., 37. plačni razred, za obdobje od 1. 8. 2008 do 13. 7. 2015, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva dospelosti mesečnih zneskov do plačila. Odločilo je še, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka 509,35 EUR, v roku 15 dni, po poteku roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica. Navaja, da ji sodišče zaradi napačnega stališča, da je šlo v spornem primeru za premestitev, posledično neutemeljeno ni priznalo prenosa doseženih napredovanj in je zato zahtevek zavrnilo. Tožena stranka sploh ni mogla izvesti premestitve, saj bi bilo to v nasprotju z 20. členom ZDR, ker tožnica nima ustrezne izobrazbe. Zato je bil uporabljen 14. člen ZSPJS – zaradi neizpolnjevanja pogoja izobrazbe, ki se lahko uporabi le ob prevedbi. Premestitev je mogoča le na podlagi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, te pa ni bilo. Tudi iz podatkov aneksa, ki je bil tožnici ponujen v podpis, izhaja, da je šlo za prevedbo delovnega mesta. Podana je kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Tožničino delo je bilo ves čas enako. Odločitev sodišča je v nasprotju z načelom enakega obravnavanja in enakega plačila za delo. Čeprav je sodišče izvedlo dokaz s vpogledom zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru v ZD B., se do tega dokaza in navedb tožnice v zvezi s tem dokazom ni opredelilo. Iz ugotovitev inšpekcije namreč izhaja, da se dosežena napredovanja na prejšnjem delovnem mestu ohranijo. Tožnica se je zavzemala za to, da se v primerih prevedbe na delovno mesto v višjem tarifnem razredu ohranijo dosežena napredovanja na prejšnjem delovnem mestu. Ker se sodišče do teh navedb in dokazov ni opredelilo, je tožnici odvzelo možnost obravnavanja in kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Nepopolno je ugotovilo tudi dejansko stanje in hkrati storilo kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko ni ugotovilo, v katero delovno mesto je bilo prevedeno delovno mesto babica v starem plačnem sistemu in zakaj. Iz predloženih opisov delovnih mest izhaja, da sta bili v starem plačnem sistemu (do 31. 7. 2008) sistemizirani dve delovni mesti (diplomirana babica in babica), v novem plačnem sistemu pa le delovno mesto diplomirana babica A. Torej je očitno tudi tožena stranka štela, da je bilo delovno mesto babica prevedeno v delovno mesto diplomirana babica v A. Ker se sodišče ni opredelilo do dejstva, da sta bila oba aneksa k pogodbi o zaposlitvi datirana s 1. 8. 2008, gre za kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prvi člen dogovora se sklicuje na babice v ... (in ne obporodne sobe). Ključno pri razlagi dogovora ni, da se ne glasi na prevedbo, ampak da „razporeditev“ veže na sistemizacijo in ne na pogodbo o zaposlitvi. Z opredelitvijo „razporeditev v sistemizaciji“ je bila dejansko mišljena prevedba delovnega mesta.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo nobenih postopkovnih kršitev, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Strinja se z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

5. Ključno pravno vprašanje spora je, ali 1. člen Dogovora o določitvi plačnega razreda delovnih mest v skupini ... za srednje medicinske sestre - babice v ... ter srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III, II in I (Dogovor, Ur. l. RS, št. 89/2008) v zvezi z 20. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 89/2008), daje podlago za priznanje razlike v plači v višini petih plačilnih razredov na novem delovnem mestu iz naslova prenosa napredovanj, doseženih na prejšnjem, nižje vrednotenem delovnem mestu.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne drži pritožbena navedba, da sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Ni pomembno, v katero delovno mesto je bilo prevedeno delovno mesto babica v starem plačnem sistemu in zakaj. To dejstvo ni odločilno niti z vidika presoje utemeljenosti pritožbenih navedb o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Sodišče prve stopnje je ob pravilnih materialnopravnih izhodiščih ugotovilo vsa relevantna dejstva. Tudi to, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do poudarjanja tožnice, da je tožena stranka oba aneksa datirala s 1. 8. 2008, ne predstavlja kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta postopkovna kršitev se namreč nanaša na pomanjkljivosti sodbe, ki onemogočajo njen preizkus, bodisi zaradi nejasnega izreka ali pomanjkljive obrazložitve, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

7. Sodišče prve stopnje tožnici tudi ni kršilo možnosti obravnavanja v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se ni izrecno opredelilo do vpogledanega zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru v ZD B., v zvezi s katerim je tožnica navajala, da iz inšpekcijskega nadzora izhaja, da se dosežena napredovanja na prejšnjem delovnem mestu ohranijo, tako da se je zavzemala za to, da se tudi v primerih prevedbe na delovno mesto v višjem tarifnem razredu ohranijo dosežena napredovanja na prejšnjem delovnem mestu. Glede na to, da je ključna ugotovitev sodišča prve stopnje za zavrnitev zahtevka v tem, da v spornem primeru ni šlo za prevedbo, ampak za premestitev na višje vrednoteno delovno mesto, kar je okoliščina, ki po 20. členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.) izključuje prenos predhodno doseženih napredovanj, je sodišče prve stopnje posredno odgovorilo tudi na trditve tožnice o pomenu zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru.

8. Kot nakazano, je sporno vprašanje v tem, kako tolmačiti 1. člen Dogovora, ki določa, da se srednje medicinske sestre - babice v ..., ki izpolnjujejo pogoje ustrezne strokovne usposobljenosti po Zakonu o zdravstveni dejavnosti (ne pa tudi izobrazbenega pogoja) in to izkazujejo z ustrezno listino, ki jo je izdalo Ministrstvo za zdravje RS, rešuje tako, da se jih v sistemizaciji delovnih mest razporedi na delovno mesto diplomirane babice A. z ustreznim odbitkom skladno s 14. členom ZSPJS. Ali torej dikcija „razporeditev v sistemizaciji“ pomeni prevedbo, kot navaja tožnica, ali premestitev, kot je stališče sodišča prve stopnje.

9. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je bila tožnica od leta 1991 na delovnem mestu medicinske sestre v porodni sobi, V. tarifni razred. Zaradi prehoda na nov plačni sistem in s tem povezane prevedbe s 1. 8. 2008 je podpisala aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 8. 2008 za delovno mesto babica - obporodna nega (V. tarifni razred), prevedeni 24. plačni razred, z že doseženimi napredovanji pa 29. plačni razred. Pritožba sicer navaja, da se 1. člen Dogovora sklicuje na babice v ... ne na obporodne sobe, vendar pa ni jasno, kaj bi lahko tožnica s takšno navedbo zasledovala v svojo korist. Kot sama navaja, ji je bil ravno zaradi Dogovora ponujen v podpis nov aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 8. 2008 za delovno mesto Diplomirana babica A. (VII/I tarifni razred), 33. plačni razred oz. 32. plačni razred zaradi odbitka za en razred zaradi neustrezne izobrazbe na podlagi 14. člena ZSPJS. Zoper ta aneks je tožnica v smislu izpolnitve pogoja presodnega varstva pravic pri delodajalcu podala ugovor 9. 8. 2013, da bi ji morala tožena stranka ob prevedbi upoštevati že doseženih pet napredovanj ter jo uvrstiti v 37. plačni razred.

10. Dejstvo, da je tudi drugi sporni aneks k pogodbi o zaposlitvi datiran s 1. 8. 2008, sicer ponuja logiko, da je šlo v tem primeru za nekakšno korekcijo prevedbe, izvedene 1. 8. 2008. Vendar pa je bila prevedba poseben institut, ki je imel podlago v ZSPJS, Dogovor pa se na to prevedbo ne navezuje. Datum tožničine premestitve na višje vrednoteno delovno mesto že s 1. 8. 2008 na podlagi Dogovora, ki je začel sicer začel veljati kasneje, 19. 9. 2008, je pač določen tožnici v korist. Vseeno pa enako datiranje obeh aneksov k pogodbi o zaposlitvi ne spremeni pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila najprej izvedena prevedba, ki je tožena stranka tudi že upoštevala pet doseženih napredovanj, po uveljavitvi Dogovora pa je bila izvedena še sporna premestitev.

11. Kot je poudarilo sodišče prve stopnje, je bil Dogovor sprejet zaradi ugotovitve, da so v bolnišnicah v ... delale babice s srednješolsko izobrazbo, da je delokrog babic v ... dejansko spadal v delokrog diplomiranih babic, kar pa je povezano tudi s spremembami v izobraževalnem sistemu babic. Po letu 2004 v srednjih šolah babic niso več izobraževali, ampak je bil uveden najprej višješolski, nato visokošolski program. Zato je bilo treba upoštevati pravice babic, ki so naziv pridobile v času, ko ni bilo možno pridobiti naziva diplomirana babica, dejansko pa so ves čas opravljale enako delo kot ga sedaj diplomirane babice. Zato je bilo po dolgih usklajevanjih dogovorjeno, da se jih razporedi na delovno mesto diplomirane babice, z odbitkom po 14. členu ZSPJS.

12. Pritožba pravilno povzema ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imela tožena stranka že pred prevedbo sistemizirano delovno mesto diplomirana babica (zahtevana VII. stopnja strokovne izobrazbe), ki je bilo z uveljavitvijo novega plačnega sistema prevedeno v Diplomirana babica A. (VII/I stopnja strokovne izobrazbe). Čeprav pritožba poudarja, da sta bili v starem plačnem sistemu (do 31. 7. 2008) sistemizirani dve delovni mesti (poleg diplomirane babice tudi babica), nato pa le še delovno mesto diplomirana babica A., pa takšna sprememba akta o sistemizaciji delovnih mest še ne dokazuje prevedbe. Poleg tega pa je bilo prej izpostavljeno tudi dejstvo, da je tožnica zaradi prevedbe najprej podpisala aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 8. 2008 za delovno mesto Babica - obporodna nega (V. tarifni razred), kateremu je sledil sporni aneks. Čeprav se v njem omenja prevedba, to ne spremeni vseh ostalih ugotovitev, ki kažejo v smer premestitve po predhodno že izvedeni prevedbi. Iz tega drugega aneksa prav tako ne izhaja, da nadomešča predhodnega.

13. Tudi pritožbeni ugovor, da ni moglo iti za zakonito premestitev, saj bi bilo to v nasprotju z 20. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nasl.), ki zahteva izpolnjevanje pogoja predpisane izobrazbe, nima posebne teže, saj je bil Dogovor sprejet ravno kot posebna podlaga, ki je v korist delavcev dopustila odstop od navedene zakonske zahteve.

14. Ni utemeljena pritožbena trditev, da je odločitev sodišča v nasprotju z načelom enakega obravnavanja in enakega plačila za enako delo. Konkretni primer kaže ravno to, kako je tožena stranka reševala problem nižjega plačila zaradi nižje izobrazbe, kljub vsebinsko enakemu delu, in sicer s premestitvijo na višje vrednoteno delovno mesto, pri čemer je bila dolžna upoštevati 20. člen ZSPJS (ki onemogoča prenos doseženih napredovanj ob premestitvi na višje vrednotena delovna mesta) in 14. člen ZSPJS (ki določa odbitek zaradi neizpolnjevanja formalnega pogoja izobrazbe). Tudi ne drži, da je 14. člen ZSPJS uporabljiv le ob prevedbi.

15. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo uveljavljanih pritožbenih razlogov niti razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16. Tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške (154., 165. člen ZPP).