U-I-138/97

4. 2. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Emona Obala Koper, d.d., ki jo zastopa Marko Globevnik, odvetnik v Kopru, na seji dne 4. februarja 1999

s k l e n i l o :

Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega in četrtega odstavka točke 6.3. Pojasnila št. 29/96-D-2, ki ga je pod številko 01-06-4437/1-96 dne 28. 5. 1996 izdal direktor Carinske uprave, v delu, ki se nanaša na predložitev trgovske listine mejnemu carinskemu organu na carinskem pomolu in na postopanje carinskega organa ob ugotovljeni skladnost med listino in blagom, ki se vnaša na plovilo, ter za oceno ustavnosti in zakonitosti petega odstavka točke 6.3. istega Pojasnila, se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnica, lastnica specializiranih carinskih skladišč (v nadaljevanju: SCS) v Marini Koper in v Marini Portorož je mnenja, da SCS normativno niso urejena le z 88. členom Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95 - v nadaljevanju: CZ) ter s 37. in z 38. členom Uredbe o carinskih postopkih z ekonomskim učinkom (Uradni list RS, št. 56/95, 72/95 - p., 33/96, 70/96 - odl. US - v nadaljevanju: Uredba) oziroma s 23. členom Uredbe (za katerega izrecno poudarja, da predpisuje redne ukrepe, ki jih sprejemajo carinski organi zaradi izvajanja carinskega nadzorstva nad SCS, ne pa nad iznosom blaga iz države), temveč tudi z izpodbijanimi deli Pojasnila št. 29/96-D- 2 (v nadaljevanju: Pojasnilo). Pri tem izhaja iz vsebine Pojasnila, ki naj bi z določitvijo postopka in kraja izvajanja carinskega nadzorstva (kontrolna točka mejnega carinskega organa na carinskem pomolu) zakonsko in podzakonsko ureditev SCS dopolnil celo tako daleč, da naj bi se 1. do 4. točka 23. člena Uredbe ne uporabljale več. Pojasnilo naj bi bilo zato v neskladju s 153. členom Ustave. Ker pred začetkom svoje veljavnosti ni bilo objavljeno, naj bi bilo v neskladju tudi s 154. členom Ustave. Pobudnica nadalje meni še, da bi se predpisani ukrepi carinskega nadzorstva morali uporabljati po vrstnem redu zapisa, ter da naj bi se zadnji, s Pojasnilom predpisani ukrepi, v skladu z načelom sorazmernosti kot enim izmed načel pravne države (2. člen Ustave) lahko uporabljali le subsidiarno, kolikor ne bi bilo mogoče izvajati posameznega predhodno predvidenega ukrepa carinskega nadzorstva. Hkrati je pobudnica k pobudi priložila še dovoljenje št. 02-01 Up/I-528 za odprtje SCS, ki ji ga je Carinarnica Koper izdala dne 20. 2. 1997 in iz katerega izhaja, da lahko oskrbuje plovila le preko carinskega pomola pod nadzorom Carinskega referata Piran.

Predložila je tudi akte in vloge v zvezi z vloženimi pravnimi sredstvi zoper to dovoljenje.

2.Carinska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: CURS) je v odgovoru navedla, da je s Pojasnilom opredeljeno le operativno opravljanje postopkov carinskega organa v zvezi s SCS oziroma oskrbovanjem plovil. Carinskemu organu je dano navodilo, kako naj posluje z listinami, ki spremljajo carinsko blago, ter da naj opravlja nadzor samo na kraju, kjer je skladno s 13. členom Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 1/91 - I, 58/93 in 65/93 - v nadaljevanju: ZCS) ustanovljena organizacijska enota carinskega organa. S tem naj bi se zagotavljala enotna uporaba predpisov in uspešno delo organov carinske službe (8. člen ZCS). Izpodbijani ukrepi carinskega nadzorstva pri oskrbi plovil naj bi bili potrebni, ker je carinsko blago, prodano v SCS, oproščeno plačila carine le, če se porabi na plovilu, ne pa že s samo prodajo potnikom tujih plovil. Kolikor ni dokazov o iznosu blaga, prodanega v SCS, na plovilo, nastane namreč carinski dolg. Na koncu CURS pripominja še, da so posamezne lokacije SCS oddaljene od organizacijskih enot carinskega organa, zaradi česar naj bi bila oskrba tujih plovil iz teh skladišč zahtevnejša. Razlog za to je v carinskem sistemu SFRJ, ki je takšna skladišča dopuščal tudi v notrajnosti carinskega območja (lokacijsko oddaljeno od sedeža carinskega organa).

3.Pobudnica v zvezi z odgovorom CURS meni, da v 8. členu ZCS ni najti pravne podlage za Pojasnilo, ki k določenemu ravnanju zavezuje lastnika plovila (torej nekoga tretjega) kot uporabnika storitev carinske službe. Pripominja tudi, da je oskrba plovil vrsto let potekala ob prisotnosti carinika, ki je preverjal pravilnost iznosa prodanega blaga.

B.

4.Ustavno sodišče je skladno s 160. členom Ustave in z 21. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) med drugim pristojno odločati o skladnosti zakonov z Ustavo, o skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in zakonom ter o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z Ustavo, z zakoni in s podzakonskimi predpisi.

5.Izpodbijano Pojasnilo, ki ga je izdal direktor CURS, nima oblike pravnega akta. Vprašanje, ki se zato postavi, je, ali bi ga bilo moč šteti za predpis zaradi njegove vsebine; ali torej vsebuje abstraktne pravne norme, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov in s katerimi se povzročajo pravni učinki navzven (t. i. eksterno delovanje). Le v takem primeru bi bilo Ustavno sodišče pristojno za presojo Pojasnila (glej o tem npr. odločbo št. U-I-87/96 z dne 16. 7. 1998, Uradni list RS, št. 56/98).

6.Izpodbijani del drugega in četrtega odstavka točke 6.3.

Pojasnila se glasi: "Trgovska listina se predloži v treh izvodih mejnemu carinskemu organu na carinskem pomolu skupaj z blagom.[1] Če carinski organ ugotovi skladnost med listino in blagom, ki se vnaša na plovilo: - dovoli vnos blaga na plovilo skupaj z neoverjenim izvodom trgovske listine; - overi dva izvoda trgovske listine z žigom in podpisom; en overjeni izvod shrani v svoji evidenci carinski organ, drugi overjeni izvod pa je namenjen imetniku specializiranega skladišča za njegovo evidenco."

Izpodbijani peti odstavek točke 6.3. Pojasnila pa se glasi: "Če je lokacija specializiranega skladišča oddaljena od kontrolne točke mejnega carinskega organa na carinskem pomolu, je potrebno predložiti blago, namenjeno oskrbi plovila, skupaj s trgovsko listino na carinskem mejnem prehodu, ne glede na to, ali gre za oskrbo pri prihodu, dnevno oskrbo ali oskrbo pri odhodu. V nobenem primeru ni dovoljeno potrjevanje oskrbe plovila oziroma potrjevanje iznosa blaga s carinskega območja kjerkoli drugje (npr. v specializiranem skladišču, ki je oddaljeno od carinskega pomola)."

7.Po oceni Ustavnega sodišča navedene izpodbijane določbe, ki se nanašajo na ravnanje carinskega organa ob predložitvi listin in na predložitev kupljenega blaga ter na kraj predložitve in potrjevanja iznosa blaga s carinskega območja[2], ne urejajo pravic in obveznosti imetnikov dovoljenj SCS oziroma tudi ne vplivajo na njihov pravni položaj, tako da je pritrditi CURS, da se s Pojasnilom le zagotavlja enotna uporaba predpisov.

8.Glede na navedeno izpodbijane določbe Pojasnila ni šteti za predpis. Ker Ustavno sodišče torej za presojo Pojasnila ni pristojno, je pobudo za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti zavrglo. Pri tem Ustavno sodišče dodaja, da je zakonitost posamičnega akta, izdanega na podlagi izpodbijanih določb Pojasnila, mogoče presoditi v upravnem sporu oziroma ob izpolnjenih pogojih, določenih z ZUstS, tudi v postopku z ustavno pritožbo.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 21. in 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k : Franc Testen

Opombi:

[1]Začetni stavek izpodbijanega dela četrtega odstavka točke 6.3.Pojasnila se glasi: "Trgovska listina s predpisano vsebino se predloži v treh izvodih skupaj z blagom mejnemu carinskemu organu na carinskem pomolu." V nadaljevanju pa je besedilo popolnoma enako.

[2]Skladno s prvim odstavkom 28. člena CZ je carinsko blago dovoljeno vnesti ali iznesti iz carinskega območja le preko carinskih mejnih prehodov.