Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za uporabo pravne posledice, določene v petem odstavku 20. člena ZBPP, zadošča že samo dejstvo, da je tožeča stranka lastnica ugotovljenih nepremičnin (česar v tožbi ne zanika) in dejstvo, da je o tem navajala neresnične podatke (obkrožila odgovor "NE"). To pa pomeni, da organu ni treba ugotavljati njenega subjektivnega odnosa oziroma namena oziroma tega, ali je vedela, da podatki niso točni.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči in odločila, da ne more v nadaljnjih šestih mesecih zaprositi za brezplačno pravno pomoč.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka dne 8. 3. 2013 vložila prošnjo za dodelitev redne oblike brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja, pri čemer navaja pravdno zadevo Okrožnega sodišča v Novi Gorici IV P 32/2013 ter druge sodne zadeve, ki jih označuje v dopisu z dne 5. 3. 2013 (zadevi naslovnega sodišča P 309/2011 zaradi plačila uporabnine in Pg 583/2011, ter izvršilne zadeve pred Okrajnim sodiščem v Idriji).
Na podlagi prvega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se premoženje prosilca ugotavlja na podlagi pisne izjave, ki jo je tožeča stranka podala pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo in po uradni dolžnosti. Tako je tožeča stranka na izjavi št. 1 pri vprašanju, ali je lastnik/solastnik kmetijskega in gozdnega zemljišča obkrožila odgovor "NE". V nasprotju s to izjavo pa je bilo, na podlagi pridobljenega zemljiškoknjižnega potrdila in vpogleda v katastrske podatke, ugotovljeno da je tožeča stranka lastnica nepremičnin s parcelno številko 508/5, 508/6 in 508/11 vse k.o. A., ki po uradnih podatkih GURS v naravi predstavljajo travnik (863 m2) in dve gozdni parceli (1432 m2 oziroma 800 m2). To pa pomeni, da je tožeča stranka v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navaja neresnične podatke o premoženjskem stanju, zato je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP, zavrnjena ter določeno, da nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.
V nadaljevanju obrazložitve še navaja, da bi bilo treba, neodvisno od ugotovljenega, prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zavrniti tudi zaradi preseganja dohodkovnega cenzusa. Iz plačilnih list namreč izhaja, da je tožeča stranka v mesecih december 2012 in januar 2013 dobila plačilo plače v neto znesku 775,95 EUR oziroma 709,29 EUR, nato pa se je upokojila s pokojnino v mesecu februarju 2013, 383,12 EUR. Iz potrdila banke pa še izhaja, da je v obdobju od 1. 1. do 20. 2. 2013 prejela 29 nakazil kot upnik v izvršilnem postopku In 3/2012, vsota teh nakazil pa je znašala 20.738,26 EUR. Navedeni prejemki nedvomno presegajo višino dvakratnika minimalnega dohodka, ki je znašal v trenutku vložitve prošnje 523,12 EUR-a. Zaradi vsega povedanega je bilo odločeno tako, kot izhaja iz izreka odločbe.
Tožeča stranka v tožbi navaja, da ni prikrivala in ni zamolčala lastništva nepremičnin, kot se ji očita. V prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči je navedla, da je do 1/2 lastnica nepremičnine po imenu B., v kar so bile, po njenem prepričanju, vključene vse parcele, katerih solastnica je. Iz tega sledi, da nikakor ni ob podaji vloge za pridobitev brezplačne pravne pomoči, zavedno in še manj namerno zamolčala kakršnokoli lastništvo navedenih nepremičnin. Poleg tega navaja, da je neupravičeno ugotovljeno preseganje njenega dohodkovnega cenzusa, saj sodišče ni preverilo o kakšnih nakazilih na njen TRR je sploh šlo, ter na podlagi kakšnega pregleda je bilo zaključeno, da je njena dohodkovna stran v navedenem obdobju dosegla znesek 20.738,26 EUR. Zato je zaključek v izpodbijani odločbi, da je njen dohodek presegal dvakratnik minimalnega dohodka v trenutku vložitve prošnje, neutemeljen in neresničen. Glede na vse navedeno smiselno predlaga, da naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločitev.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo smiselno ponavlja navedbe iz obrazložitve izpodbijane odločbe.
Tožeča stranka v odgovoru na odgovor tožene stranke smiselno ponavlja navedbe iz obrazložitve tožbe v tem upravnem sporu.
Tožba ni utemeljena.
V skladu z določbo prvega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo prosilec poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč. Premoženjsko stanje nadalje ugotavlja tudi organ za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi podatke iz uradnih evidenc (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Po petem odstavku navedenega člena pa je določeno, da v primeru, ko je prosilec v izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Iz izjave tožeče stranke na obrazcu BPP št. 1. nedvomno izhaja, da je pri vprašanju, ali je (so) lastnik kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča obkrožil odgovor "NE". Odgovor "DA" je obkrožil zgolj pri vprašanju, ali je (so)lastnik stanovanja ali hiše v kateri živi, pri tem pa je v opombah navedel, da je solastnik do 1/2 hiše na naslovu B., ki pa je ne more uporabljati ali z lastnino razpolagati, kar pojasnjuje v dopolnitvi prošnje z dne 15. 3. 2013. Tožena stranka je na podlagi drugega odstavka 20. člena ZBPP pridobila podatke iz zemljiške knjige in katastra, pri čemer je v nasprotju z izjavo ugotovila, da je tožeča stranka tudi lastnica do deleža 1/2 nepremičnin s parc. št. 508/5, 508/6 in 508/11, vse k.o. A., ki predstavljajo travnik (863 m2) in dve gozdni parceli (1432 m2 oz. 800 m2).
Tožnik v tožbi navaja, da ni zavedno ali namerno zamolčal lastništva, temveč je navedel lastništvo "nepremičnine B.", h kateri naj bi spadale tudi druge pripadajoče parcele, ki so bile vključene v dani podatek. Sodišče pojasnjuje, da za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za uporabo pravne posledice, določene v petem odstavku 20. člena ZBPP, zadošča že samo dejstvo, da je tožeča stranka lastnik ugotovljenih nepremičnin (česar v tožbi ne zanika) in dejstvo, da je o tem navajal neresnične podatke (obkrožil odgovor "NE"). To pa pomeni, da ni treba ugotavljati njenega subjektivnega odnosa oziroma namena oziroma tega, ali je vedela, da podatki niso točni. Zato ne more biti pravno upošteven tožbeni ugovor, da ni zavedno ali namerno zamolčal lastništva. Prav tako ne more biti utemeljena njena navedba, da je podala podatke o solastništvu "nepremičnine B.", kar je vključevalo tudi prijavo ostalih parcel. Obrazec prošnje nedvoumno vsebuje tako premoženjsko postavko lastništva stanovanja, v katerem prosilec živi ter drugega stanovanja, kakor tudi (ločeno) postavko kmetijskega in gozdnega zemljišča, prosilec pa je dolžan podatke v vlogi navesti po resnici, točno in popolno, kar s podpisom prošnje tudi izjavlja in za to tudi sam odgovarja. Ne gre prezreti niti dejstva, da je bil obrazec tožeči stranki poslan v dopolnitev, kar pomeni, da je imela dvakratno možnost prepričati se, ali so bile vse postavke prošnje pravilno obkrožene in podatki posredovani v celoti. Zakon tudi ne določa, da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov izkazan namen za uporabo petega odstavka 20. člena ZBPP, tudi ni pomembno, da gre za premoženje zanemarljive vrednosti, ki ne bi vplivalo na izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in niti ne dejstvo, da je prosilčevo premoženje obremenjeno s stvarnimi ali obligacijskimi pravicami. Tožeča stranka bi morala torej, ne glede na vrednost ali obremenjenost premoženja, v prošnji navesti vse podatke o lastništvu. Šele na podlagi točno danih podatkov bi tožena stranka lahko razčiščevala dejansko in pravno stanje prijavljenih nepremičnin in posledično ugotavljala, ali se priglašeno premoženje upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker torej tožeča stranka že zaradi kršitve 20. člena ZBPP ne more pridobiti brezplačne pravne pomoči v zadevi Bpp 106/2013, se sodišče ni spuščalo v premoženjsko stanje tožeče stranke, ki ga je ugotavljala tožena stranka in ugotovitvi višine katerega oporeka tožeča stranka, saj je glede na povedano, ugotavljanje premoženjskega cenzusa po 13. členu ZBPP, brezpredmetno.
Glede na vse povedano je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.