Jedro

"Spor zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju zakoncev je premoženjskopravni spor. Zato je zanj stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno glede na vrednost spornega predmeta (1. odstavek 21. člena ZPP, 1. točka 2. odstavka 99. člena in 2. točka (II.) 1. odstavka 101. člena Zakona o sodiščih)".

Odločba sodišča druge stopnje o stvarni pristojnosti veže vsako sodišče, ki mu je pozneje odstopljena ista zadeva, če je sodišče druge stopnje pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema.

Izrek

Predlog za odločitev v sporu o pristojnosti se zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila tožbo pri tedanjem Temeljnem sodišču v Ljubljani, enoti v Ljubljani. V tožbi je navedla vrednost spornega predmeta tedanjih 1.000.000,00 din, kar znaša sedaj 100.- SIT. V vlogi 17.10.1997 je spremenila vrednost spornega predmeta in ga določila v višini 5.000.000,00 SIT. S to vlogo je še predlagala, da sedanje Okrajno sodišče v Ljubljani odstopi zadevo pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Okrajno sodišče v Ljubljani predlogu ni ugodilo in se je s sklepom izreklo za stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi. Na pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje spremenilo izpodbijani sklep in za sojenje v tem sporu določilo Okrožno sodišče v Kranju. Oprlo se je na novi Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95) in sicer na določilo 2/II. točke prvega odstavka 101. člena tega zakona. Bilo je mnenja, da obravnavani spor sodi med spore iz družinskih razmerij. Glede krajevne pristojnosti pa se je odločilo za Okrožno sodišče v Kranju zato, ker je ugotovilo, da toženec sedaj biva v Kranjski gori.

Okrožno sodišče v Kranju, ki mu je bila zadeva odstopljena, se s takšno odločitvijo ne strinja. Meni, da je obravnavani spor premoženjskopravni spor, za katerega ne velja navedeno določilo Zakona o sodiščih. Glede na vrednost spornega predmeta bi zato v konkretni zadevi moralo biti stvarno pristojno okrajno sodišče. Ker gre za spremembo bivališča toženca med postopkom, pa tudi ni pravilna odločitev o krajevni pristojnosti. Sprememba bivališča med postopkom na pristojnost ne vpliva. Zato bi bilo krajevno pristojno v vsakem primeru sodišče v Ljubljani, bodisi okrožno, bodisi okrajno. Ne glede na to pa se to sodišče sklicuje še na 2. odstavek 56. člena ZPP, na podlagi katerega bi bilo mogoče zagovarjati tudi krajevno pristojnost okrajnega sodišča na Jesenicah. Okrožno sodišče končno še meni, da ne gre za primer iz 2. in 3. odstavka 22. člena ZPP in da zato za odločitev o predlogu ni pristojno Višje sodišče v Ljubljani.

Vrhovnemu sodišču RS predlaga, da ono odloči v sporu o pristojnosti.

Predlog ni dovoljen.

V tej pravdni zadevi so se tri sodišča izrekala o svoji pristojnosti. Sprva se je za stvarno pristojno izreklo Okrajno sodišče v Ljubljani. Nato se je Višje sodišče v Ljubljani v pritožbenem postopku izreklo za stvarno pristojnost okrožnega sodišča in določilo kot krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kranju. V predlogu za odločitev v sporu o pristojnosti se je končno izreklo še Okrožno sodišče v Kranju. To sodišče med drugim meni, da ne gre za pravno situacijo iz 2. in 3. odstavka 22. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker negativni kompetenčni spor še ni nastal. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je okrožno sodišče vezano na sklep Višjega sodišča v Ljubljani.

Zmotno je sicer stališče Višjega sodišča v Ljubljani, da gre v konkretnem primeru za družinskopravni spor. Na 6. občni seji je Vrhovno sodišče Republike Slovenije dne 16.6.1998 sprejelo naslednje načelno pravno mnenje: "Spor zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju zakoncev je premoženjskopravni spor. Zato je zanj stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno glede na vrednost spornega predmeta (1. odstavek 21. člena ZPP, 1. točka 2. odstavka 99. člena in 2. točka (II.) 1. odstavka 101. člena Zakona o sodiščih)".

Zmotna je tudi odločitev tega sodišča o krajevni pristojnosti.

Sprememba bivališča toženca med postopkom ne more več vplivati na krajevno pristojnost (20. člen ZPP). Spremembe med postopkom, ki bi bistveno vplivale na potek postopka, bi bile lahko razlog za morebiten predlog za delegacijo pristojnosti po 68. členu ZPP, za katerega pa ne bi bilo pristojno višje, temveč vrhovno sodišče. Takšnega predloga med postopkom ni bilo in ga tudi Okrožno sodišče v Kranju z obravnavanim predlogom ni sprožilo.

Zato je pri odločanju o predlogu Okrožnega sodišča v Kranju treba upoštevati 2. točko 104. člena Zakona o sodiščih, ki določa, da je višje sodišče pristojno za odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi oziroma okrožnimi sodišči s svojega območja. To določbo je nato treba uporabiti v povezavi z 2. in 3. odstavkom 22. člena ZPP.

Iz predloga Okrožnega sodišča v Kranju namreč vsebinsko izhaja, da gre za spor o tem, ali je za sojenje stvarno pristojno okrožno ali okrajno sodišče, in tudi za spor o tem, katero sodišče je krajevno pristojno (v Ljubljani, Kranju ali na Jesenicah). Vsa ta sodišča pa so na območju Višjega sodišča v Ljubljani.

V tem kontekstu je nato treba razlagati tudi 2. in 3. odstavek 22. člena ZPP. Po 3. odstavku 22. člena ZPP odločba sodišča druge stopnje o stvarni pristojnosti veže vsako sodišče, ki mu je pozneje odstopljena ista zadeva, če je sodišče druge stopnje pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema. Kot je že bilo navedeno je Višje sodišče v Ljubljani pristojno za vse spore o pristojnosti med Okrožnim sodiščem v Ljubljani in Okrožnim sodiščem v Kranju, ker gre za sodišča z njegovega območja. Okrožno sodišče v Kranju zato zmotno meni, da to velja le v primeru negativnega kompetenčnega spora. Prav tako ni odločilno, ali je odločitev višjega sodišča pravilna ali ne. Vrhovno sodišče v tem primeru nima vloge instančnega sodišča. Okrožno sodišče v Kranju na enak način veže tudi odločitev o krajevni pristojnosti, in sicer po 2. odstavku 22. člena ZPP.

Če pa je tako, Okrožno sodišče v Kranju ne more več izzvati spora o pristojnosti. Zaradi morebitnih tehtnih razlogov lahko predlaga le določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 68. členu ZPP.

Predlog za odločitev v sporu o pristojnosti tako ni dovoljen.

Nedovoljene vloge pa mora sodišče zavreči.