Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker niti z odločbo o priglasitvi del niti z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem poseg v sosedovo nepremičnino ni bil dovoljen, bi se v primeru, ko bi do takšnih posegov v naravi prišlo, postopalo po določilih ZGO-1 o neskladni gradnji.
1. Tožba se zavrne.
2. Zahtevi tožeče stranke in A.A. za povrnitev stroškov postopka se zavrneta.
Z izpodbijano odločbo je bilo izdano gradbeno dovoljenje, s katerim se investitorju A.A. dovoli legalizacija izvedene norma plošče tlorisne velikosti 25,0 x 3,5 metra pod streho obstoječe lope za kmetijsko mehanizacijo na zemljišču s parcelno št. 815 k.o. ... (I. točka izreka). Hkrati je bilo odločeno, da se z deli ne sme posegati v zunanje gabarite obstoječe lope za kmetijsko mehanizacijo (II. točka izreka), sestavni del tega gradbenega dovoljenja pa je tudi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja št. ... iz januarja 2009, ki ga je izdelal B. d.o.o. (III. točka izreka). K temu projektu je bilo pridobljeno naravovarstveno soglasje, ki ga je izdala Agencija RS za okolje (IV. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je investitor dne 29.6.2001 vložil zahtevo za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za legalizacijo izvedene norma plošče pod streho obstoječe lope za kmetijsko mehanizacijo, zgrajene na zemljišču s parcelno št. 815 k.o. ... Dne 22.5.2001 je prvostopni organ takšni zahtevi ugodil in izdal odločbo o dovolitvi priglašenih del, Ministrstvo za okolje in prostor pa je kot drugostopni organ prvostopno odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje z obrazložitvijo, da predmetni poseg pomeni rekonstrukcijo objekta, za to pa je potrebno gradbeno dovoljenje. Takšna odločitev je bila potrjena tudi s sodbama upravnega in vrhovnega sodišča. V ponovljenem postopku je investitor spremenil prvotni zahtevek tako, da sedaj prosi za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo rekonstrukcije obstoječega objekta, ki je bil zgrajen na podlagi pravnomočne odločbe o dovolitvi priglašenih del št. 351-938/90-4 z dne 29.8.1990. Spremenjeni vlogi je tožnik priložil še projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD št. ... iz januarja 2009, ki ga je izdelal B. d.o.o. in dokazilo o plačilu nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Zemljišče s parcelno št. 815 k.o. ..., na katerem stoji lopa za kmetijsko mehanizacijo, in v kateri je predvidena legalizacija vgrajene norma plošče, leži v ureditvenem območju naselja C. in se prostorsko ureja z določili Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Kuzma (Uradni list RS, št. 20/98). Na tem območju so med drugim dovoljene sanacije, adaptacije in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah, novogradnje vseh vrst objektov, novogradnje pritiklin kot samostojnih objektov in prizidkov v sklopu že obstoječih objektov (9. člen citiranega odloka). Predvidena rekonstrukcija obstoječe lope za kmetijsko mehanizacijo, ki zajema legalizacijo že vgrajene norma plošče tlorisne velikosti 25,0 x 3,5 metra pod streho tega objekta, je torej v skladu z določili 9. člena citiranega odloka. K projektnim rešitvam je bilo pridobljeno tudi naravovarstveno soglasje Agencije RS za okolje. Območje za določitev strank, prikazano v predloženem projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja sega na sosednje zemljišče s parcelno št. 813 k.o. ..., katerega lastniki so tožniki, ti pa so v postopku izjavili, naj se v predmetni zadevi postopa po zakonu. Prvostopni organ je ugotovil, da je investitor lastnik zemljišča s parcelno št. 815 k.o. ... do celote in ima torej na tem zemljišču pravico graditi, predloženi projekt je izdelan v skladu s prostorskim aktom, izdelala ga je pravna oseba, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za projektanta, k predvideni gradnji so pridobljena vsa potrebna soglasja, projekt ima vse predpisane sestavine, investitor je poravnal vse predpisane dajatve, zagotovljena pa je tudi minimalna komunalna oskrba objekta. Na osnovi tega je prvostopni organ ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, Uradni list RS, št. 102/2004 s spremembami) in izdal predmetno gradbeno dovoljenje.
Tožniki so se zoper izdano gradbeno dovoljenje pritožili, Ministrstvo za okolje in prostor pa je z odločbo št. 35108-219/2009-4-KB z dne 17.8.2009 njihovo pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja, da se zahteva investitorja nanaša na izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo rekonstrukcije obstoječega objekta, ki je bil zgrajen na podlagi pravnomočne odločbe o dovolitvi priglašenih del, št. 351-938/90-4 z dne 29.8.1990. V skladu s prvim in četrtim odstavkom 21. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Kuzma (Uradni list RS, št. 20/98) morajo biti odmiki objektov in naprav od sosednjih parcelnih mej tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje, omogočajo tudi pozidavo sosednjih parcel in ne smejo poslabšati bivalnih pogojev v objektu. Najmanjši odmik od sosednje parcelne meje je en meter. Ministrstvo ugotavlja, da je odmik od sosednje parcelne meje v konkretnem primeru res manj kot en meter, pri tem pa je bistveno, da je bil odmik določen že s citirano odločbo o priglasitvi del iz leta 1990, objekt, ki je predmet rekonstrukcije pa se ne bo v zunanjem izgledu prav nič spremenil, saj gre izključno za vgradnjo norma plošče. Zato v konkretnem primeru sploh ni potrebno ugotavljati skladnosti rekonstrukcije z določbami o odmikih. Predmetna gradnja ustreza tudi ostalim določilom Odloka o PUP. Ministrstvo še pojasnjuje, da Odlok o PUP soglasja lastnikov sosednjih zemljišče ne predpisuje, zato jih v postopku izdaje gradbenih dovoljenj ni potrebno pridobiti. Iz geodetskega posnetka terena tudi ne izhaja, da bi bil objekt, ki je predmet rekonstrukcije, zgrajen čez mejo kot navajajo tožniki, ta trditev pa je tudi nedopustna pritožbena novota.
Tožniki v tožbi, vloženi v tem upravnem sporu, navajajo, da bi lahko tožniki na podlagi odločbe o dovolitvi priglašenih del z dne 29.8.1990 izvedli le dela, ki so bila tam dovoljena. Po tej odločbi je bila dovoljena gradnja prizidka – nadstrešnice k severni steni obstoječega gospodarskega poslopja po celotni dolžini in širini 3,5 metra kot lopa za kmetijsko mehanizacijo. Dovoljenje se nanaša na postavitev nadstrešnice, ki pa ne zajema tudi gradnje stropne plošče. Nadalje zatrjuje, da bi plošča lahko imela površino 3,5 x 3,5 metra, kar znaša 12,25 m2, ne pa 25,0 metra x 3,5 metra, kar znaša 87,5 m2. Ves čas se govori o lopi za kmetijsko mehanizacijo, ki pa je v naravi črnogradnja, ki ima vse stranske zidove iz opeke. Postavljena je samo 0,25 metra od meje s parcelo tožnikov, streha pa stoji celo v zračnem prostoru tožnikov. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne iz v izpodbijani odločbi navedenih razlogov.
Odgovor na tožbo je vložil tudi A.A., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu tretje alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) in prav tako predlaga, da sodišče tožbo zavrne, zahteva pa tudi povrnitev stroškov upravnega spora.
Tožniki vztrajajo pri svojih navedbah tudi v vloženih pripravljalnih vlogah.
Tožba ni utemeljena.
Sodišče ocenjuje, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Tudi sodišče se strinja z ugotovitvami obeh upravnih organov, da so v predmetni zadevi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja podani. Pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja predpisuje 66. člen Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, Uradni list RS, št. 102/2004 s spremembami), oba organa pa sta pravilno ugotovila, da je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, da ga je izdelala oseba, ki izpolnjuje pogoje za projektanta, da so pridobljena vsa potrebna soglasja, da ima projekt vse z zakonom predpisane sestavine, da je investitor predložil dokazilo, da so plačane vse dajatve in prispevki ter da ima investitor pravico graditi.
Izvedbeni prostorski akt v tej zadevi je Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kuzma (Uradni list RS, št. 20/98), ki v 9. členu na predmetnem območju posege, kot je obravnavani, dopušča. Pri tem je za odločitev bistveno, da se v tej zadevi odloča o legalizaciji izvedene norma plošče pod streho že obstoječe lope. Ta je zgrajena na podlagi pravnomočne odločbe o dovolitvi priglašenih del št. 351-938/90-4 z dne 29.8.1990 in na odmike tega objekta od sosednjih zemljišč v obravnavani zadevi ni več mogoče vplivati. Tudi tožbenim navedbam, da bi z gradbenim dovoljenjem dovoljena legalizacija norma plošče lahko imela le dimenzije 3,5 krat 3,5 metra ni mogoče pritrditi. Z odločbo z dne 29.8.1990 je bila dovoljena gradnja prizidka k severni strani obstoječega gospodarskega poslopja po celotni dolžini in širini 3,50 metra. Izpodbijana odločba pa je le navedbo „po celotni dolžini“ precizirala in je tako ta določno navedena in znaša 25 metrov. Gradnja norma plošče je torej dovoljena v enakih dimenzijah, kot je bila dovoljena gradnja prizidka.
V tem postopku tožeča stranka tudi s trditvami, da gradnja posega v njeno nepremičnino, ne more biti uspešna. Ne z odločbo o priglasitvi del št. 351-938/90-4 z dne 29.8.1990, ne z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem takšen poseg ni bil dovoljen, če bi do takšne gradnje prišlo, pa se v takšnem primeru postopa v skladu z določili ZGO-1 o neskladni gradnji.
Izpodbijani upravni akt je torej po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča in prizadeta stranka sta zahtevali tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, morata torej obe stranki sami nositi svoje stroške, zato je sodišče njun zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.