Jedro

Toženec ni izkazal obstoja okoliščin iz 104. člena SZ-1, zaradi katerih najemniku neprofitnega stanovanja ne bi bilo mogoče odpovedati najemne pogodbe, kljub temu da ni v celoti poravnal najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se odpove najemna pogodba, ki sta jo dne 17.2.2003 sklenili pravdni stranki. Tožencu je naložilo, da se v roku 60 izseli z vsemi svojimi ljudmi in stvarmi iz stanovanja št. 13 v mansardi stanovanjske hiše na naslovu K... in ga v istem roku izroči in prepusti prostega stvari in oseb tožeči stranki. Tožencu je še naložilo, da tožeči stranki plača 4.720,11 EUR z zamudnimi obrestmi, za presežek pa tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožencu je naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške.

Proti sodbi se pritožuje toženec, ki uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni ali pa jo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, storilo pa tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, posledično pa zmotno uporabilo materialni predpis. Ne strinja se z ugotovitvijo prvega sodišča, da toženec ni izkazal razlogov iz 104. člena SZ-1. Takšna prvostopna ugotovitev ni v skladu z resničnim dejanskim stanjem, razlogi o odločilnih dejstvih, ki so navedeni v sodbi, pa so v nasprotju z vsebino listin in zapisnikov o izpovedbah v postopku. Toženec je na zaslišanju povedal, da je zaprosil za subvencioniranje neprofitne najemnine, to pa je tudi izkazano z odločbami, ki se nahajajo v predmetnem spisu. Toženec je tudi izkazal obstoj izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in vsi njegovi družinski člani. Ponovno opisuje v pritožbi svoje premoženjsko stanje, iz katerega izhaja, da ni sposoben plačevati najemnine. Dejanski dohodki toženca, upoštevajoč kreditne obveznosti, so tako nizki, da ne bi zmogel plačevati niti zmanjšane subvencionirane najemnine.

Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

V 104. členu Stanovanjskega zakona so navedene okoliščine, ob obstoju katerih najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje, in katerih ni mogel predvideti oziroma nanje ni mogel in ne more vplivati, ni zmogel poravnati najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v celoti. Kljub obstoju navedenih okoliščin pa že citirana določba 104. člena SZ-1 določa nadaljnji pogoj, da namreč najemnik najkasneje v 30 dneh po nastanku okoliščin sproži postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvesti lastnika stanovanja. Da bi vse te pogoje, ki so določeni v 104. členu SZ-1, toženec izpolnil, toženec ni niti zatrjeval, še manj pa dokazal. Kot nesporno je bilo ugotovljeno, da toženec ni plačal terjatev od vključno aprila 2006 do decembra 2006 in od vključno maja 2008 do vključno decembra 2008 ter za januar, februar in marec 2009 (tožba je bila vložena v mesecu aprilu 2009), prav tako pa je bilo kot nesporno ugotovljeno tudi, da toženec po opominu ni iz naslova dolgovanih najemnin plačal ničesar. Iz priloge pod B56 izhaja, da je toženec zadnjič sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine v letu 2005, pa je bila njegova zahteva zavrnjena, zoper odločbo pa ni vložil pritožbe. Ob vsem navedenem pa je pravilno prvostopno stališče, po katerem toženec ni izkazal obstoja okoliščin iz 104. člena SZ-1, zaradi katerih najemniku neprofitnega stanovanja ne bi bilo mogoče odpovedati najemne pogodbe, kljub temu da ni v celoti poravnal najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine. Kakšne protispisnosti in s tem bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne najde, prav tako ni mogoče prvemu sodišču očitati, da je glede na izvedene dokaze nepravilno ugotovilo dejansko stanje, ob ugotovljenem dejanskem stanju pa je prvo sodišče tudi pravilno presodilo, da niso izkazani razlogi iz 104. člena Stanovanjskega zakona, zaradi katerih tožencu ne bi bilo mogoče odpovedati najemne pogodbe. Noben uveljavljani pritožbeni razlog torej ni podan, in je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je posledica neuspele pritožbe in dejstva, da odgovor na pritožbo glede na vsebino pritožbe ni bil potreben strošek in zato tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.