U-I-68/15-12, U-I-82/15-12, U-I-210/15-11, U-I-104/16-12, U-I-112/16-12, U-I-113/16-12, U-I-187/16-10

8. 12. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Skupne pokojninske družbe, d. d., Ljubljana, in drugih, Janislava Akermana, Žalec, in drugih, Saše Bračun, Celje, in drugih, družbe Framingham Asset Management, Inc., Road Town, Britanski Deviški otoki, družbe Interra, d. o. o., Ljubljana, in drugih, ter Aleša Krumpestarja, Duplje, ki jih vse zastopa Odvetniška pisarna Tamara Kek, d. o. o., Ljubljana, ter Igorja Karlovška in Marije Karlovšek, oba Radeče, na seji 8. decembra 2016

sklenilo:

1.Pobuda družbe Skupna pokojninska družba in drugih za začetek postopka za oceno ustavnosti 1.a točke prvega odstavka in tretjega odstavka 253. člena, 2. in 4. točke prvega odstavka 253.a člena in 253.b člena, členov 261a, 261b, 261c, 261d in 261e, drugega odstavka 262.b člena ter 347. in 350.a člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 35/11, 52/11 – popr., 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13 in 96/13) ter 41. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 96/13) se zavrne.

2.Pobude Janislava Akermana in drugih, Saše Bračun in drugih, družbe Framingham Asset Management, družbe Interra in drugih ter Aleša Krumpestarja za začetek postopka za oceno ustavnosti 1.a točke prvega odstavka in tretjega odstavka 253. člena, 2. in 4. točke prvega odstavka 253.a člena in 253.b člena, členov 261a, 261b, 261c, 261d in 261e, drugega odstavka 262.b člena ter 347. in 350.a člena Zakona o bančništvu ter 41. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu se zavrnejo.

3.Pobuda Igorja Karlovška in Marije Karlovšek za začetek postopka za oceno ustavnosti 255.a in 350. člena Zakona o bančništvu se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudniki Skupna pokojninska družba in drugi izpodbijajo v 1. točki izreka navedene določbe Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-1) in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-1L) zaradi neskladja s prvim odstavkom 50. člena Ustave.

Pobudniki Janislav Akerman in drugi, Saša Bračun in drugi, družba Framingham Asset Management, družba Interra in drugi ter Aleš Krumpestar izpodbijajo (z ločenimi pobudami) v 2. točki izreka navedene določbe ZBan-1 in ZBan-1L. Zatrjujejo neskladje z 2. in 3.a členom, drugim odstavkom 14. člena, 22. in 23. členom, 25. členom v zvezi s 15. členom, 33., 67. in 74. členom, tretjim odstavkom 120. člena ter 155. in 157. členom Ustave ter s 6., 8. in 13. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) in s 1. členom Prvega Protokola k EKČP.

Pobudnika Igor Karlovšek in Marija Karlovšek izpodbijata v 3. točki izreka navedeni določbi ZBan-1 zaradi neskladja s 14. členom, četrtim odstavkom 15. člena, 16., 22., 23., 26., 33. in 89. členom Ustave, 13. členom EKČP in 17. členom Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 202, 7. 6. 2016, str. 389 – v nadaljevanju Listina).

Ustavno sodišče je Državnemu zboru v odgovor vročilo le pobudo Skupne pokojninske družbe in drugih, ne pa tudi druge pobude, navedene v izreku tega sklepa. Tako je ravnalo, ker se je o bistveno enakih vprašanjih, kot jih odpirajo druge pobude, Državni zbor že imel možnost izreči v postopku presoje ZBan-1 in ZBan-1L, ki ga je Ustavno sodišče opravilo v zadevi št. U-I-295/13 (odločba z dne 19. 10. 2016, Uradni list RS, št. 71/16), medtem ko je pobuda Skupne pokojninske družbe in drugih vsebovala nove razloge o neskladju s pravico do socialne varnosti. O navedeni pobudi je dala mnenje Vlada (ki se z v njej vsebovanimi očitki ni strinjala). Mnenje je bilo vročeno pobudnikom, ki so nanj odgovorili.

B.

Glede na vsebino v pobudah zatrjevanih protiustavnosti je Ustavno sodišče štelo, da dejansko niso izpodbijani 260.a, 260.b in 262.a člen ZBan-1, kljub temu, da so nekateri pobudniki navedli, da jih izpodbijajo.[1] Prav tako ni upoštevalo navedbe (očitne pisne pomote) pobudnikov iz 1. in 2. točki izreka, da izpodbijajo 261.f člen ZBan-1 (ker ta ne obstaja). Ustavno sodišče šteje, da je bila dopolnitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti z dne 15. 9. 2016 (vložena v imenu "Skupne pokojninske družbe in ostalih pobudnikov") vložena v imenu vseh pobudnikov, ki jih je v tistem trenutku v zadevi št. U-I-295/13 zastopala Odvetniška pisarna Tamara Kek. Tedaj je z zadevo št. U-I-295/13 že bilo zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združenih več drugih zadev za presojo ustavnosti ZBan-1 in ZBan-1L, med drugim tudi zadeve, v katerih so omenjena zakona izpodbijali naslednji pobudniki oziroma skupine pobudnikov, ki jih je zastopala navedena odvetniška družba: Andreja Kogovšek in drugi, Jože Sedonja, Primož Kozmus in družba Savaprojekt, Vseslovensko združenje malih delničarjev in drugi, družbi Fax Max in RMS Invest, družba Alpen Invest in drugi (v tej skupini je bila udeležena tudi Skupna pokojninska družba).[2] Ustavno sodišče je navedeno dopolnitev pobude izločilo iz zadeve št. U-I-295/13 in opredelilo kot samostojno pobudo (št. U-I-187/16), o kateri odloča le, kolikor se dopolnitev nanaša na očitek neskladja s pravico do socialne varnosti iz prvega odstavka 50. člena Ustave.

Tako kot v zadevi št. U-I-295/13 na izpolnjenost pogojev za vsebinsko presojo izpodbijanih določb ZBan-1 oziroma ZBan-1L ne vpliva dejstvo, da se s pobudami izpodbija zakonska ureditev, ki ne velja več.[3] Prav tako se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeliti do vprašanja, ali je prav pri vseh pobudnikih izkazan pravni interes za obravnavo pobude (z izkazom imetništva kvalificiranih obveznosti bank, ki so prenehale na podlagi odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih). Za presojo namreč zadošča, da je pravni interes na ta način nedvomno izkazan za nekatere pobudnike.

Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-295/13 izpodbijana zakona že presojalo z vidika velike večine obrazloženih očitkov, ki jih navajajo pobudniki. Kolikor pobudniki torej zgolj ponavljajo očitke, o katerih je Ustavno sodišče že sprejelo ustrezna stališča,[4] ne odpirajo nobenih novih pomembnih ustavnopravnih vprašanj, do katerih bi se moralo Ustavno sodišče v tem sklepu opredeliti.[5] Ustavnemu sodišču se v tem sklepu tudi ni treba opredeliti do očitkov, ki jih sicer v odločbi št. U-I-295/13 ni obravnavalo, pa so navedeni v pobudah iz izreka tega sklepa, vendar na prazen, neobrazložen, očitno nesmiseln oziroma pavšalen način, ki ne doseže meril za zahtevo po vsebinskem odgovoru.[6]

Poleg navedenega je treba poudariti – kolikor nekateri pobudniki svoje teze opirajo tudi na neskladje ZBan-1 in ZBan-1L z EKČP in Listino –, da navedena pravna akta ne zagotavljata višje ravni pravic od Ustave, zaradi česar (in upoštevaje pri tem tudi sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi Tadej Kotnik in drugi proti Državnemu zboru Republike Slovenije, C-526/14, z dne 19. 7. 2016) je Ustavno sodišče preverilo pogoje za sprejetje pobud v obravnavo z vidika določb Ustave.[7]

V odločbi št. U-I-295/13 Ustavno sodišče ni presojalo ustavnosti 255.a člena ZBan-1[8] in ni imelo priložnosti oceniti utemeljenosti stališč pobudnikov glede skladnosti izpodbijanih določb s prvim odstavkom 50. člena Ustave.[9]

Čeprav 255.a člen ZBan-1[10] sam po sebi ni bil predmet presoje Ustavnega sodišča v odločbi št. U-I-295/13, ni nepomembno, da ga pobudnika iz 3. točke izreka izpodbijata le z vidika neskladja z 89. členom Ustave in zatrjevanja, da pravu Evropske unije nasprotuje nacionalna zakonodaja, ki omogoča zmanjšanje osnovnega kapitala banke brez sklepa skupščine delničarjev ali odločbe sodišča. Ker je povsem enake razloge (čeprav so očitek naslavljali na druge določbe ZBan-1) Ustavno sodišče zavrnilo v 148. in 152. točki odločbe št. U-I-295/13, je treba ugotoviti neutemeljenost teh očitkov tudi v tej zadevi.

Očitki Skupne pokojninske družbe in drugih pobudnikov, da je izpodbijana ureditev v neskladju s človekovo pravico do socialne varnosti (prvi odstavek 50. člena Ustave), so očitno neutemeljeni. Samo to, da so na podlagi presojanih določb ZBan-1 lahko izbrisane ali konvertirane tudi kvalificirane pravice, ki pripadajo (za račun zavarovancev) gospodarski družbi, ki izvaja dejavnost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja,[11] samo po sebi še ne pomeni, da ureditev posega v človekovo pravico iz prvega odstavka 50. člena Ustave. Ta sicer državljanom pod pogoji, določenimi z zakonom, zagotavlja tudi pravico do pokojnine, katere bistvo ali jedro je pravica posameznika, da na podlagi plačanih prispevkov pokojninskega zavarovanja in ob izpolnjenih drugih razumno določenih pogojih (npr. pokojninska doba, starost) pridobi in uživa pokojnino, ki mu zagotavlja socialno varnost.[12] Pri tem se Ustavnemu sodišču v tej zadevi niti ni treba opredeliti do vprašanja, ali je pokojnina iz dodatnega zavarovanja sploh varovana po prvem odstavku 50. člena Ustave.

Glede na navedeno je Ustavno sodišče vse pobude zavrnilo kot očitno neutemeljene oziroma take, da od odločitve ni (več) mogoče pričakovati rešitve o pomembnih pravnih vprašanjih.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnica in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, Marko Šorli in Jan Zobec. Sodnice dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat in dr. Špelca Mežnar so bile pri odločanju o zadevi izločene. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica

[1]Enako v 59. točki obrazložitve odločbe št. U-I-295/13. Navedene določbe ZBan-1 sicer urejajo načrt reorganizacije banke, odločbo Banke Slovenije o povečanju osnovnega kapitala in pooblastilo za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov proti nekdanjim članom uprave. Pobudniki iz 1. točke izreka so navedli, da izpodbijajo vse tri navedene določbe, za 260.a člen ZBan-1 so to navedli vsi pobudniki iz 2. točke izreka, Janislav Akerman in drugi ter Saša Bračun in drugi pa so navedli, da izpodbijajo tudi 260.b člen ter prvi in drugi odstavek 262.a člena ZBan-1.

[2]Glej podrobneje 55. in 58. točko obrazložitve odločbe št. U-I-295/13.

[3]Glej 63. točko obrazložitve odločbe št. U-I-295/13.

[4]In to ne glede na to, ali je določeno vsebinsko vprašanje v odločbi št. U-I-295/13 podredilo enaki ali drugi določbi Ustave, kot to stori posamezen pobudnik.

[5]Upoštevati je treba, da Ustavno sodišče po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega ustavnopravnega vprašanja.

[6]To so predvsem navedbe več pobudnikov o neskladju izpodbijanih določb z 8. členom EKČP (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja) ter navedbe Igorja Karlovška in Marije Karlovšek o neskladju izpodbijanih določb s 16. členom Ustave (začasna razveljavitev in omejitev pravic v vojnem in izrednem stanju).

[7]Primerjaj s 107. točko obrazložitve odločbe št. U-I-295/13.

[8]Pobuda Igorja Karlovška in Marije Karlovšek.

[9]Pobuda Skupne pokojninske družbe in drugih pobudnikov.

[10]Ta člen ureja spremembo alokacije pristojnosti v banki v času izrednih ukrepov (tudi prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke).

[11]Te družbe so pri plemenitenju pridobljenih sredstev po naravi stvari izpostavljene različnim tveganjem, tako "običajnih" tržnih nihanj kot tudi prisilnih ukrepov, kot je obravnavani. To, da pri poslovanju prihaja do izgub pri posameznih poslih, samo po sebi ne zadošča za ugotovitev, da je prišlo do posega v prvi odstavek 50. člena Ustave.

[12]Odločba Ustavnega sodišča št. Up-360/05 z dne 2. 10. 2008 (Uradni list RS, št. 113/08, in OdlUS XVII, 85).