Jedro

Najemnik poslovnega prostora nima položaja stranke v denacionalizacijskem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrgla pritožbo tožeče stranke proti odločbi Komiteja za urejanje prostora občine, s katero je bilo odločeno, da se denacionalizacijskemu upravičencu vrne v last nacionalizirani del hiše, stoječe na zemljišču parc. št. 111, ki med drugim v naravi predstavlja tudi poslovni prostor v izmeri 35,29 m2, katerega imata v najemu tožnici. V obrazložitvi navaja, da tožnici v postopku denacionalizacije ne varujeta kakšnih svojih pravic ali pravnih koristi, zato jima ne gre položaj stranke. O pravicah iz najemnega razmerja se ne odloča v tem postopku, saj o njih odloča v primeru spora pristojno sodišče. Tožnici v tožbi navajata, da po določbi 60. člena zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDEN, Uradni list RS, št. 27/91) ima v denacionalizacijskem postopku položaj stranke tudi pravna ali fizična oseba, ki se za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi ima pravico udeleževati postopka. Enako določa tudi zakon o splošnem upravnem postopku v 49. členu. Pravna korist tožnic je razvidna iz določil 25. člena ZDEN, saj je zaradi vlaganj tožnic v poslovni prostor prišlo do bistvenega povečanja vrednosti nepremičnine, kar vpliva na obliko vračanja. Tožeči stranki je položaj stranke priznal tudi organ prve stopnje, ki ju je pritegnil v postopek in je tako pritožba vložena po upravičeni osebi. Če je bilo takšno stališče organa prve stopnje napačno, potem je bil napačno voden tudi postopek za denacionalizacijo. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Pravice in pravne koristi, o katerih je mogoče odločati v upravnem postopku, določajo materialni predpisi, ki urejajo posamezna upravna področja in ne zakon o splošnem upravnem postopku, zato se tožeča stranka ne more uspešno sklicevati na določbo 49. člena ZUP. O zahtevi za denacionalizacijo nepremičnin, nacionaliziranih pokojnemu možu, je bilo odločeno po zakonu o denacionalizaciji. Točno je sicer, da citirani zakon v 60. členu določa, da ima v denacionalizacijskem postopku položaj stranke tudi pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Tožnici kot najemnici poslovnega prostora, ki je predmet denacionalizacije, svojo pravno korist utemeljujeta z velikimi investicijskimi vlaganji v poslovni prostor, zaradi česar je po njunem mnenju bistveno povečana vrednost obravnavane nepremičnine, kar vpliva na način vrnitve (25. člen ZDEN). Toda tak ugovor lahko uspešno uveljavlja le denacionalizacijski zavezanec in ne tudi tožnici kot najemnici, katerima gredo pravice in obveznosti iz najemne pogodbe. Na obstoječa najemna razmerja vrnitev nepremičnin namreč ne vpliva (24. člen). Po izrecni določbi 2. odstavka 29. člena v zvezi s 30. členom ZDEN se v takih primerih na vrnjenih nepremičninah vzpostavi samo lastninska pravica in se ne vrača tudi posest. V zakonu o denacionalizaciji tako ni podlage za stališče tožeče stranke, da se v tem postopku odloča o pravni koristi najemnikov poslovnih prostorov. Zato tožnici v konkretni zadevi ne moreta varovati svojih pravnih koristi ali pravic, ker njima tega materialni predpis ne zagotavlja.

Ugovore glede investicijskih vlaganj v poslovni prostor pa tožnici v skladu z zakonom o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih in zakonom o obligacijskih razmerjih lahko v primeru spora z najemodajalcem uveljavljata s tožbo pred sodiščem. Na odločitev tudi ne more vplivati okoliščina, da je organ prve stopnje tožeči stranki praktično dal položaj stranke, ker ta okoliščina ni vplivala na zakonitost odločbe.

Iz navedenih razlogov je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe ZUP in ZUS je sodišče skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiške predpise.