Jedro

Če je preživninski zavezanec ob plačilu navedel obdobje preživnine, za katero nakazuje del preživnine, upravičenka ne more sama izbrati vrstnega reda vračunavanja. Ker je za isto obdobje, kot ga je označil zavezanec, že prejela preživnino od Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije, je zahtevek slednjega iz naslova neupravičene pridobitve utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da plača tožeči stranki 417,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 12. 2006 dalje in odločilo, da vsaka stranka trpi sama svoje pravdne stroške.

(2) Toženka se je pritožila, uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in zahtevek zavrne oziroma razveljavi in vrne zadevo v novo sojene. Priglaša pritožbene stroške. Meni, da je izdani sklep (očitno pravilno: sodba) tako skopo obrazložen, da pravzaprav sploh nima razlogov, ti pa so tudi nejasni, s čimer je storjena kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Po mnenju pritožnice je kršeno je tudi določilo 287. čl. OZ, ki določa vrstni red vračunavanja, če ga dolžnik ne določi, kot ga ni v konkretnem primeru. Nato prikazuje svoj poračun in meni, da ta dokazuje, da ni prišlo do nikakršne obogatitve na njeni strani, saj denar ni bil prejet brez ustreznega temelja. Poudarja, da od dolžnika ni bila obveščena, na kaj se nakazilo nanaša, to pa tudi ne izhaja iz bančnega izpiska. Zato je pravilno štela, da je dolžnik plačal tisto, kar ga najbolj bremeni, najprej obresti in potem dolgove po času zapadlosti, po vrsti. Okoliščina, da na nakazilu piše, da se nanaša na preživnino od 1. 6. do 31. 10. 2004, po mnenju pritožnica sploh ni relevantna, saj je kopijo tega naloga prejela le tožeča stranka, ki ni stranka v razmerju s toženko in preživninskim zavezancem. Ta ugotovitev zato nasprotuje listinam v spisu, meni pritožnica. Ko upnik terjatev poračuna, kasnejše obvestilo za nazaj ne more več spremeniti vrstnega reda poplačila, še meni.

(3) Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) V 1. odst. 458. čl. Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 - UPB3; v nadaljevanju ZPP) določa, da se sme sodba sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti (vrednost spora pod 834,58 EUR) izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ker gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti, sodbe ni dovoljeno izpodbijati zaradi dejanskega stanja in relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP.

(6) Očitana kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP ni storjena, saj ima izpodbijana sodba zadostne in jasne razloge o odločilnih dejstvih, pa tudi zatrjevanega nasprotja med tem, kar se navaja o vsebini listin in med samimi listinami, ni. Tudi materialno pravo je prvo sodišče pravilno uporabilo, in sicer določbe Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s kasnejšimi spremembami; OZ) o vrstnem redu vračunavanja in o neupravičeni obogatitvi.

(7) Če je med istimi osebami več istovrstnih terjatev, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, potem se, če se o tem nista sporazumela upnik in dolžnik, obveznosti vračunavajo po tistem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi (1. odst. 287. čl. OZ).

(8) Sodišče prve stopnje ugotovilo, da je preživninski zavezanec, toženkin dolžnik, ob izpolnitvi dela dolžne ji preživnine za različno časovno obdobje izrecno navedel, da nakazuje preživnino za čas od 1. 6. 2004 do 31. 10. 2004. Ta ugotovitev je oprta na kopijo plačilnega naloga z dne 22. 10. 2004 v prilogi A 11 in z njo ni v nasprotju, glede na cit. določbo 1. odst. 458. ZPP pa je v pritožbi ni več mogoče izpodbijati. Nadalje je na podlagi listin in toženkine izpovedbe ugotovljeno, da je tožeča stranka za isto obdobje toženki nakazala zneske preživnine, česar prav tako ni več mogoče izpodbiti. Na podlagi 1. odst. 287. čl. OZ in 3. odst. 190. čl. OZ je torej pravilen in zakonit zaključek prvega sodišča, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen. Dejstvo, da toženka ob prejemu nakazila od svojega dolžnika ni vedela, na katero obdobje se nakazilo nanaša, na navedene ugotovitve in na uporabo prava ne more vplivati in je s tem v zvezi prvo sodišče tudi pravilno odločilo in obrazložilo, da vpliva to kvečjemu na njeno obveznost plačila obresti.

(9) Če je preživninski zavezanec ob plačilu navedel obdobje preživnine, za katero nakazuje del preživnine, upravičenka ne more sama izbrati vrstnega reda vračunavanja. Ker je za isto obdobje, kot ga je označil zavezanec, že prejela preživnino od Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije, je zahtevek slednjega iz naslova neupravičene pridobitve utemeljen.

(10) Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo še glede kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), in ugotovilo, da je tudi po tej plati brez napak, zato je pritožbo toženke zavrnilo, sodbo sodišča prve stopnje pa potrdilo (353. čl. ZPP).

(11) Izrek o stroških temelji na določbi 1. odst. 165. čl. ZPP. Toženka je s pritožbo propadla, zato do povračila svojih stroškov ni upravičena (1. odst. 154. čl. ZPP), odločitev o tem pa je zajeta v odločitvi o njeni pritožbi.