25. 4. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 25. aprila 2002

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 513/2000 z dne 15. 2. 2001 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1691/99 z dne 27. 10. 1999 ter sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 228/95-27 z dne 5. 6. 1998 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.V pravdnem postopku je bil zavrnjen zahtevek pritožnikovega očeta (tedaj tožnika) za plačilo odškodnine (razliko med tržno vrednostjo stanovanja in ceno, po kateri bi to stanovanje lahko odkupil pod ugodnimi pogoji stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 19/92, 13/93, 9/94, 29/95, 23/96, 24/96, 44/96 - v nadaljevanju SZ). V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je bil na podlagi pravnomočne odločbe sodišča združenega dela njegov oče upravičen do dodelitve stanovanja, pravni prednik tožencev pa te obveznosti ni izpolnil. Ker pritožnikovemu očetu ni bilo pravočasno dodeljeno stanovanje, tega stanovanja nato tudi ni mogel odkupiti pod ugodnimi pogoji SZ. Ne strinja se s stališčem Vrhovnega sodišča, da do odkupa tako in tako ni mogel biti upravičen, saj ni pravočasno vložil zahteve za odkup.

Navaja, da zahteve za odkup ni mogel vložiti, saj bi se ta morala nanašati na konkretno stanovanje, to pa zaradi dolžnikovega izmikanja izpolnitvi obveznosti ni bilo opredeljeno. Meni, da ne bi smelo biti nagrajeno nespoštovanje sodne odločbe. Vrhovno sodišče naj bi dalo prednost močnejši stranki. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave, pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave in pravice do povračila škode po 26. členu Ustave.

2.Vrhovno sodišče je odločitev, da pritožnik ni upravičen do uveljavljane odškodnine, utemeljilo z dvema med seboj neodvisnima razlogoma: ugotovilo je namreč, da pritožnik ni podal zahteve za odkup stanovanja, poleg tega pa je bila odločba sodišča združenega dela, ki ga upravičuje do odkupa stanovanja, izdana po uveljavitvi SZ. Za uspeh ustavne pritožbe bi pritožnik v takšnem primeru moral izkazati, da sta oba (med seboj neodvisna) razloga za zavrnitev zahtevka v nasprotju s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino. Če je izključeno, da bi odločitev sodišča lahko bila drugačna, če do kršitve človekovih pravic ne bi prišlo, potem pritožnik z ustavno pritožbo ne more uspeti. Takšen pa je položaj vsaj v primeru, kadar sodišče odločitev utemelji z več med seboj neodvisnimi razlogi, vsaj eden od teh pa s stališča kršitve človekovih pravic ni sporen. Pritožnik v ustavni pritožbi oporeka odločitvi Vrhovnega sodišča, kolikor se ta nanaša na argument glede okoliščine, da pritožnik ni podal zahteve za odkup stanovanja. Drugemu razlogu - glede okoliščine, da odločba sodišča združenega dela ni bila izdana pred uveljavitvijo SZ - pa pritožnik v ustavni pritožbi ne oporeka.

Očitno tudi je, da vsaj ta razlog, na katerem temelji izpodbijana sodba, ne more biti v nasprotju s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino. Skladno s 117. členom SZ je do odkupa stanovanja upravičen tisti, ki je imel stanovanjsko pravico na dan uveljavitve zakona (19. 10. 1991). Pritožnikova navedba, da je ostal brez možnosti odkupa stanovanja zato, ker zavezanec ni izpolnil obveznosti iz pravnomočne sodne odločbe, je tako očitno neutemeljena. Odločba sodišča združenega dela, ki pritožnika upravičuje do stanovanja, je bila namreč izdana 17. 2. 1992, torej tudi v primeru, če bi občina takoj izpolnila naloženo obveznost, pritožnik ne bi imel pravice do odkupa stanovanja. Očitno je, da nemožnost odkupa stanovanja ne more biti posledica okoliščine, da občina s sodbo naložene obveznosti ni izpolnila.

3.Ker očitno ne gre za kršitev pravic iz 22., 23. in 26. člena Ustave ali katerih drugih človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata dr. Lojze Ude