Jedro

Razjasnjevalna dolžnost sicer sodišču nalaga, da stranko spodbudi, da dopolni pomanjkljive navedbe o odločilnih dejstvih, vendar le ob predpostavki, da stranki ni mogoče očitati, da bi lahko ob potrebni skrbnosti podala navedbe tudi sama. Sodnik odvetnika ni zavezan poučevati o tistem, kar se sme pričakovati, da odvetnik ve. To pa je gotovo, da mora utemeljiti predlog za stransko intervencijo s pojasnilom o obstoju materialnopravnega razmerja med predlagateljico in stranko postopka, ne pa zgolj predložiti sklep, iz katerega naj sodišče potem samo išče manjkajoče trditve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlog A. A. – v osebnem stečaju za stransko intervencijo na strani tožnika zavrne.

2. Zoper ta sklep se je pritožila A. A. Uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da dopusti njeno stransko intervencijo na strani tožnika v predmetni pravdi, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišču že na podlagi navedb iz predloga znano, da se je sodišče v zadevi opr. št. I P 15/2019 (kjer predlagateljica nastopa kot stranka postopka in lahko kot taka nanj vpliva) odločilo, da predhodnega vprašanja, ali obstaja terjatev družbe B. d.o.o. do C. C. – v stečaju, ne bo reševalo samo, ampak bo svojo končno odločitev o svoji glavni stvari v tem delu vezalo na pravnomočno sodno odločbo, ki bo izdana v postopku opr. št. I P 336/2019. Ker mora sodišče pravo poznati po uradni dolžnosti, je neutemeljena zahteva izpodbijanega sklepa, da bi morala predlagateljica ob izkazanosti, da zadeva opr. št. I P 336/2019 predstavlja predhodno vprašanje v zadevi opr. št. I P 15/2019, sodišču še dodatno pojasnjevati pravne posledice navedenega. Že sam obstoj sklepa opr. št. I P 15/2019 z dne 28.6.2021 brez vsakršne dodatne razlage izkazuje, da bo pravnomočni razplet zadeve opr. št. I P 336/2019 neposredno vplival na pravni položaj predlagateljice, ki je predmet pravde opr. št. I P 15/2019. S tem pa je že sam po sebi jasno in logično izražen tudi pravni interes predlagateljice, da se udeleži in v okviru stranske intervencije vpliva na potek postopka opr. št. I P 336/2019. Tudi okoliščina, da je predlagateljica stransko intervencijo v zadevi opr. št. I P 336/2019 prijavila na strani tožnika in ne toženca, nazorno kaže, da je predlagateljica v oziru lastne pravde (I P 15/2019) zainteresirana, da v tukajšnji pravdi toženec ne zmaga. Medsebojno pravno razmerje med strankami, ki terja (in upravičuje) stransko intervencijo, je bilo namreč vzpostavljeno šele na podlagi sklepa opr. št. I P 15/2019 z dne 28.6.2021. Stališče sodišča, da predlog predlagateljice ni bil v zadostni meri obrazložen, je zato napačno. Izpodbijani sklep je pravno nedopusten, saj vodi v ustavno nevzdržen položaj, kjer lahko sedaj sodišče odločitev pod opr. št. I P 15/2019 veže na odločitev iz postopka opr. št. I P 336/2019, čeprav je iz udeležbe v slednjem postopku ena od pravdnih strank, t.j. predlagateljica, proti svoji volji v celoti izključena. Sodišče bi moralo izvesti materialno procesno vodstvo po 285. členu ZPP oziroma ne bi smelo izdati zavrnilnega sklepa, brez da bi predlagateljico najprej pozvalo k odpravi nesklepčnosti predloga. Predlagateljica se tudi dodatno izrecno sklicuje na celotno obrazložitev sklepa opr. št. I P 15/2019 z dne 28.6.2021 in poziva sodišče, da jo upošteva kot njej lastne navedbe predloga za dopustitev stranske intervencije. V obrazložitvi sklepa opr. št. I P 15/2019 z dne 28.6.2021 je pojasnjeno, da tam tožeča stranka B. d.o.o. zoper predlagateljico kot toženo stranko uveljavlja tožbeni zahtevek na ničnost oziroma neučinkovitost prodajne pogodbe za nepremičnine z dne 27.4.2017 na podlagi materialnopravnega temelja izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika C. C., pri čemer mora tožeča stranka v opravičilo aktivne legitimacije za tak zahtevek najprej izkazati, da ima kot upnik terjatev do dolžnika C. C. Pri terjatvi, s katero B. d.o.o. opravičuje svojo aktivno legitimacijo v zadevi opr. št. I P 15/2019, pa gre prav za terjatev, ki jo je stečajni upravitelj dolžnika C. C. tožeči stranki B. prerekal, zaradi česar se bo njen obstoj oziroma neobstoj sedaj moral ugotavljati v pravdnem postopku, ki pri Okrožnem sodišču v Kranju teče pod opr. št. I P 336/2019. Če bo v postopku I P 336/2019 pravnomočno odločeno, da B. d.o.o. do dolžnika C. C. ne izkazuje terjatve, pa bo že na tej podlagi, zaradi neizkazane aktivne legitimacije, potrebno zavrniti tudi tožbo B. d.o.o. zoper predlagateljico v zadevi opr. št. I P 15/2019. Predlagateljica ima zato izkazan pravni interes, da v pravdi opr. št. I P 336/2019 zmaga tožnik C. C. oziroma da ne zmaga toženec B. d.o.o., saj bo že na podlagi takšnega končnega razpleta pravde opr. št. I P 336/2019 predlagateljica lahko dosegla, da bo tudi v njej lastnem postopku opr. št. I P 15/2019 končno odločeno v njeno korist. 3. Pravdni stranki na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 199. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1). Tretji lahko v pravdo vstopi le, če izkaže pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank. Razloge za priglasitev stranske intervencije in s tem pravni interes mora konkretizirano navesti ter verjetno izkazati predlagatelj stranske intervencije. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v obravnavani zadevi predlagateljica stranske intervencije ni pojasnila, v čem je njen interes, da se pridruži tožniku. Dejstvo, da toženec predmetnega postopka nastopa kot tožnik v drugi pravdni zadevi (ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I P 15/2019), v kateri je tožena tudi predlagateljica, in da obstoj terjatve med tožnikom in tožencem v obravnavani zadevi predstavlja predhodno vprašanje v tej drugi pravdni zadevi (I P 15/2019), ne pojasnjuje njenega pravnega razmerja s tožnikom, kateremu se želi predlagateljica pridružiti. Predlagateljica je tista, ki je dolžna pojasniti, ali med tožnikom in njo obstaja materialnopravno razmerje, ki bi vplivalo na njen pravni položaj, sodišče pa tega ni dolžno ugotavljati z vpogledom obrazložitve sklepa o prekinitvi postopka, kot zmotno meni pritožba. Sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno pozivati predlagateljico na dopolnitev predloga na podlagi 285. člena ZPP. Predlagateljica ima kvalificiranega pooblaščenca, katerega standard dolžnega ravnanja je gotovo višji kot pri prava neuki stranki. Razjasnjevalna dolžnost sicer sodišču nalaga, da stranko spodbudi, da dopolni pomanjkljive navedbe o odločilnih dejstvih, vendar le ob predpostavki, da stranki ni mogoče očitati, da bi lahko ob potrebni skrbnosti podala navedbe tudi sama. Sodnik odvetnika ni zavezan poučevati o tistem, kar se sme pričakovati, da odvetnik ve. To pa je gotovo, da mora utemeljiti predlog za stransko intervencijo s pojasnilom o obstoju materialnopravnega razmerja med predlagateljico in stranko postopka, ne pa zgolj predložiti sklep, iz katerega naj sodišče potem samo išče manjkajoče trditve. Ker mora biti pravni interes za vstop v pravdo izkazan ob priglasitvi intervencije, so navedbe predlagateljice v pritožbi o pravnem interesu prepozne in neupoštevne (337. člen ZPP).

6. Glede na obrazloženo in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbo predlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

7. Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičena (1. odst. 154. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami