Jedro

Za svojo presojo je imelo sodišče podlago v ugotovljenih razlogih za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi z veljavnostjo od 1. 1. 2015 dalje, na podlagi katerih se pomen tožnikove kršitve na nadaljevanje njegove zaposlitve ni spremenil. Zato je sodišče utemeljeno štelo, da razlogi za izredno odpoved v celoti veljajo tudi za pogodbo o zaposlitvi, ki je bila sklenjena v času med prvim sklepom o odpovedi pogodbe o zaposlitvi in dokončno odločbo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa predstojnice Ministrstva za finance, Finančne uprave RS z dne 4. 12. 2014 in sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja tožene stranke z dne 28. 1. 2015, s katerima je bila tožniku izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi z očitkom kršitve delovnih obveznosti iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), to je, ker je kot višji finančni svetovalec in inšpektor od prokurista zavezanega podjetja za plačilo takse zahteval in prejel plačilo podkupnine v znesku 400,00 EUR, sočasno pa je bil tožnik že od vročitve prvostopnega sklepa dalje začasno odstranjen z dela. Hkrati je sodišče zavrnilo zahtevek za priznanje delovnega razmerja in pravic na njegovi podlagi ter za vrnitev tožnika na delo in povrnitev stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo. Sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je njegova pogodba o zaposlitvi, ki mu je bila odpovedana z izpodbijanima sklepoma, prenehala veljati z 31. 12. 2014, to je že pred dokončnostjo odločitve o izredni odpovedi, ker mu je 29. 12. 2014 tožena stranka podala v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem delovnem mestu z veljavnostjo od 1. 1. 2015 dalje, v kateri je bilo prenehanje veljavnosti predhodne pogodbe o zaposlitvi z 31. 12. 2014 izrecno ugotovljeno. Ker pogodba o zaposlitvi, ki je veljala v času izdaje drugostopnega sklepa, tožniku ni bila odpovedana, je sodišče odločilo o prenehanju tožnikovega delovnega razmerja in zavrnilo druge zahtevke v zvezi s tem ob zmotni uporabi materialnega prava, hkrati pa je svojo odločitev utemeljevalo z nejasnimi in nelogičnimi oziroma protislovnimi razlogi.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Sodišče je ugotovilo, da sta izpodbijana sklepa dejansko glasila na odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi, ki je veljala v času storitve očitane kršitve in da je bila pred dokončno odločitvijo o sporni izredni odpovedi med tožnikom in toženo stranko sklenjena nova pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas z veljavnostjo od 1. 1. 2015 dalje. Hkrati pa sodišče ugotavlja, da je bila nova pogodba o zaposlitvi sklenjena zgolj zaradi sprejetih sprememb in dopolnitev akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ki je pričel veljati s 1. 1. 2015, in pomeni zgolj prilagoditev ureditve tožnikovega delovnega razmerja določilom tega akta, ne pa spremenjenega odnosa tožene stranke do tožnikove kršitve in njenega vpliva na nadaljnji obstoj delovnega razmerja tožnika.

7. Za tako presojo je imelo sodišče podlago v ugotovljenih razlogih za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi z veljavnostjo od 1. 1. 2015 dalje, na podlagi katerih se pomen tožnikove kršitve na nadaljevanje njegove zaposlitve ni spremenil. Zato je sodišče utemeljeno štelo, da razlogi za izredno odpoved v celoti veljajo tudi za pogodbo o zaposlitvi, ki je bila sklenjena v času med prvim sklepom o odpovedi pogodbe o zaposlitvi in dokončno odločbo.

8. Glede na navedeno razlogi izpodbijane sodbe in sodbe sodišča prve stopnje niso nejasni in nelogični oziroma v nasprotju sami s seboj. Hkrati presoja sodišča utemeljeno zasleduje izhodišče, da je potrebno pri razlagi pogodbe o zaposlitvi izhajati iz bistva ureditve pravic, obveznosti in odgovornosti delavca oziroma javnega uslužbenca in delodajalca ter pomena posameznih razlogov za spremembo formalne pogodbe o zaposlitvi oziroma razlogov za njeno prenehanje (1). Zato taka presoja ne nasprotuje določbam Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) o pogodbi o zaposlitvi, na katere se revizija sklicuje (člen 11 in 77 ZDR-1 ter člen 55 ZJU).

9. Ker glede na navedeno revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

(1) Poslovanje tožene stranke v zvezi z urejanjem tožnikove zaposlitve dejansko kaže na pomanjkljivo obvladovanje sicer birokratsko urejenih postopkov v zvezi z urejanjem delovnih razmerij v državni upravi, ki pa na odločitev sodišča v tej zadevi ne vpliva.