Jedro

Prenatrpanost in kadrovska podhranjenost zavoda ne more biti razlog, da nasprotna udeleženka ne bo sprejeta v varovani oddelek pod posebnim nadzorom. Sodišče prve stopnje je pravilno izreklo, da bo zavod dolžan sprejeti nasprotno udeleženko šele, ko se sprosti prosto mesto na oddelku. Do tedaj pa mora ostati na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotna udeleženka sprejme in zadrži na varovanem oddelku SVZ za dobo enega leta od dneva namestitve v zavod dalje. Ta zavod je Dom A., ki je osebo dolžan sprejeti v varovani oddelek takoj ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih. Do takrat pa ostane nasprotna udeleženka v oddelku pod posebnim nadzorom predlagatelja.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo SVZ Dom A. Uveljavlja napačno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo materialnega prava. Sodišče mora po 2. členu ZDZdr pred vsakim ukrepom ugotoviti obstoj pogojev, ki so našteti v 74. členu ZDZdr. V tem primeru lahko osebo namesti v varovani oddelek SVZ brez privolitve. Pritožnik trdi, da ni izpolnjen razlog iz 6. alineje 74. člena, to so drugi pogoji za sprejem v SVZ, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Dom je prezaseden in ne izpolnjuje pogojev iz 4. člena Pravilnika o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije, ki določa, da je v posamezni bivalni enoti varovanega oddelka največ 12 oseb. Varovani oddelek pri pritožniku je zaseden in še trije veljavni sklepi so na čakanju. Če bi upoštevali še te sklepe, bi bila prezasedenost 150 %. Trenutno je 14 oseb, varovani oddelek je prezaseden 116 % in nasprotno udeleženko bi morali namestiti v dnevni sobi oziroma jedilnici. Nima ločenega ženskega varovalnega oddelka, kar je pritožnik sodišču sporočil in česar sodišče ni navedlo. Ima samo dve osebi ženskega spola, ostali so moški. Nasprotna udeleženka je izrazila željo biti na ženskem oddelku. Želi biti v stanovanjski skupnosti. Niso izpolnjeni drugi pogoji za sprejem v socialnovarstveni zavod. Praksa nameščanja ljudi v SVZ na podlagi sklepa sodišča samo zaradi prezasedenosti SVZ ni pravilna. Sprejem v varovani oddelek osebnega socialnovarstvenega zavoda in redni sprejem na prošnjo sta dva ločena postopka, ki jih ni mogoče združiti. Začeli so uporabljati bližnjico oziroma zlorabiti ZDZdr za sprejem v SVZ, ker so zasedeni. Najmanj eno leto ne bo prostora v zavodu. Varovani oddelki so namenjeni kratkotrajni namestitvi oseb, ki so zaključile zdravljenje oziroma zdravljenje ni več potrebno. Verificirani varovani oddelki v posebnih zavodih ne izpolnjujejo več pogojev in resno ogrožajo uporabnike in osebje. Osebja ni dovolj in pride lahko do trpičenja upravičencev na teh oddelkih. Nima več veljave sklep Ministrstva za delo o verifikacijah varovanih oddelkov pri izvajalcih osebnega institucionalnega varstva, ker so bili izdani povsem v drugačni situaciji, tako po obsegu storitve kot prostorih in kadrih. Ni verodostojen seznam izvajalcev posebnega institucionalnega varstva z verificiranimi varovanimi oddelki, ki ga je ministrstvo posredovalo pravosodju. Sodišče pa opira svoje odločitve na želje B. B. Vsaj eno leto ni mogoče pričakovati sprostitve prostega ženskega mesta. Sodišče pa izdaja sklepe na časovno zalogo. Psihiatrinja prihaja enkrat tedensko. Treba je pretehtati, v katerem zavodu bo najprimerneje poskrbljeno za varstvo in oskrbo udeleženke in ostale stanovalce, ki bodo bivali z njo. Na varovanem oddelku imajo le dva zaposlena, ponoči je samo ena oseba. Opozarja na kršenje človekovih pravic in dostojanstva. Meni, da zavod ne prevzema odgovornosti v primeru incidentov in da zato mora prevzeti odgovornost sodišče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma je treba ugotoviti, da je pritožbeno sodišče moralo preizkušati izpodbijani sklep tudi znotraj uradnega preizkusa, in sicer, ali so podani pogoji za namestitev nasprotne udeleženke na varovani oddelek v SVZ proti njeni volji (pogoji iz 74. člena ZDZdr). Pritožba sicer izpodbija obstoj pogoja iz zadnje alineje tega člena, in sicer, če oseba izpolnjuje druge pogoje za sprejem v SVZ, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Iz zdravniške dokumentacije, izvedeniškega mnenja, zaslišanja nasprotne udeleženke in listinskih dokazov je sodišče ugotovilo, da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno. Ugotovilo je tudi, da nasprotna udeleženka potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drugi način. Pritožba sicer opozarja, da se je nasprotna udeleženka med postopkom opredelila do tega, da si želi biti v skupini in delati. Na pripombe nasprotne udeleženke je odgovorila izvedenka, kot je naložilo sodišče. Izvedenka je pojasnila, da zaradi bolezni nasprotna udeleženka še vedno kaže nekritičnost do svoje bolezni in na pomanjkanje stika z realnostjo (točka 15 sklepa). Izvedenka je tudi opozorila, da je tudi v preteklosti zdravljenje potekalo tako, da je bila od 2012 leta 36-krat hospitalizirana in da je bila v zadnjem letu 11 mesecev v bolnici. Opozorila je tudi, da nekritičnost izhaja tudi iz dejstva, da so na kliniki poročali, da ko jo premestijo na odprti oddelek, skoraj vedno samovoljno zapusti bolnišnico, se ne vrne, ne prihaja na ambulantne kontrole in opusti zdravila vse do ponovnega zapleta in sprejema. Izvedenka je tudi ugotovilo, da je ob pogovoru nasprotna udeleženka hitro utrujena in že po pol ure želi zapustiti pogovor, ki ga ne zmore več. Vse to kaže na njeno nekritičnost oziroma pravilno oceno sodišča na podlagi izvedeniškega mnenja, da obstaja potreba po stalni oskrbi in varstvu, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali v skupini.

5. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo obstoj ogrožanja življenja in zdravja nasprotne udeleženke oziroma njenih družinskih članov (točka 21 do 22). Ni kritična do svoje bolezni in do nujnosti jemanja redne terapije. Tudi v preteklosti je doma opustila zdravila, kar je pripeljalo do poslabšanja in ogrožanja njenega zdravja in življenja drugih, posebno svojcev. Bila je heteroagresivna, prihajalo je do intervencije policije. Tudi ob pregledu ni bila dovolj kritična, ampak je kljub hospitalizaciji in terapiji pod nadzorom še vedno imela prisotne blodnjave vsebine, nanašalno paranoidnost, zlasti do očeta in sestre.

6. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima nasprotna udeleženka hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja in da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugim oblikami pomoči (točka 18, 20 in 23).

7. Pač pa pritožba graja ugotovitev sodišča prve stopnje o izbiri SVZ. Sodišče je pravilno ugotovilo, da 79. člen ZDZdr določa, da se pri določitvi SVZ upoštevajo tudi želje in osebne okoliščine osebe. Pred tem sodišče pridobi mnenje SVZ. Nasprotna udeleženka je povedala, da si želi biti v zavodu v ... in na ženskem oddelku. Sodišče je pribavilo podatke SVZ: C. (nima varovanih oddelkov), mnenje Doma A. (zasedenost 108 % in trije sklepi sodišča v čakalni vrsti), Dom na D. (133 % zasedenost in ne razpolagajo z ločenim ženskim in moškim oddelkom), SVZ E. (107,14 % zasedenost in tri čakajoče osebe, mešan varovani oddelek) in Dom F. (10 oseb več, kot je kapaciteta na varovanem oddelku in štiri osebe čakajo po sklepu sodišča in nimajo ločenega ženskega oddelka). Na podlagi teh podatkov je sodišče prve stopnje odločilo (ob zasedenosti doma in po želji nasprotne udeleženke), da bi bila nameščena v Dom A. Res opozarja pritožnik, da je sporočil sodišču, da nima ločenega ženskega oddelka in da ima samo dve ženski osebi v varovanem oddelku. Vendar tudi drugi domovi nimajo posebnega ženskega oddelka, zato ta želja nasprotne udeleženke ni mogla biti upoštevana. Zato je sodišče na koncu nihalo samo med SVZ E. (107,14 % zasedenost) in med pritožnikom (108 % zasedenost), oba zavoda pa imata še tri sklepe sodišča na čakanju. Zaradi želje nasprotne udeleženke, se je odločilo za Dom A. 8. Pritožnik obširno obrazloži, da nima pogojev za sprejem nasprotne udeleženke in da bo čakala glede na pričakovano sprostitev ženskega prostega mesta na varovanem oddelku vsaj še leto dni. Pritožbeno sodišče na to odgovarja, da iz izreka sklepa jasno izhaja, da pritožniku ni treba sprejeti nasprotne udeleženke, dokler se ne sprosti prvo prosto mesto v varovanem oddelku, seveda v sobi, kjer bo lahko z žensko osebo. Če bo to pomenilo, da bo ostala v UPK še leto dni, bo predlagatelj moral za njo poskrbeti. Pritožbeno sodišče razume stisko SVZ, ki so prenapoljnjeni in imajo premajhno število zaposlenih. Vendar dokler obstaja varovani oddelek, mora SVZ izpolnjevati svoje poslanstvo oziroma delo v skladu z zakonodajo in zlasti zagotavljati, da nasprotni udeleženki ne bo kratena pravica do osebnega dostojanstva in do spoštovanja človekove osebnosti.

9. Pritožba opozarja na potek materialne veljave sklepov Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o verifikacijah varovanih oddelkov pri izvajalcih posebnega institucionalnega varstva. Pritožbeno sodišče pritrjuje, da po Pravilniku o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije, treba do leta 2021 verificirati oddelke SVZ v posebnih zavodih in domovih za starejše. Sodišče je pribavilo podatke o petih SVZ in ugotovilo, da je Dom A. najbolj primeren kot poseben socialnovarstveni zavod. Kot odgovor na pritožbene navedbe pa je treba preveriti tudi stanje drugje. Res je sedaj na spletni strani MDDSZ moč najti pregled zasedenosti teh zavodov in sezname posebnih SV zavodov za odrasle in domov za starejše osebe, ki so verificirani. Vendar tudi iz tabele, ki je objavljena na spletni strani ministrstva, ne izhaja kaj drugega, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje1. Iz razpredelnice sledi, da so še zmeraj štirje posebni SV zavodi za odrasle, ki jih je pregledalo tudi sodišče prve stopnje in 8 zavodov oziroma domov za starejše, ki imajo verificirani varovani oddelek. Vendar tudi v teh dodatnih SVZ je več čakajočih, kot je označeno pri Domu A., kjer so trije, kot je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.

10. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožniku, da sedanja rešitev pomeni, da bodo prezasedene psihiatrične klinike. V konkretnem primeru drugega SVZ oziroma prostega primernega zavoda ni in bo verjetno treba delovati na tem, da bo vzpostavljen novi verificirani varovani oddelek v novem posebnem zavodu. S to problematiko se je ukvarjalo tudi Vrhovno sodišče2. Vendar za sedaj sodišče ne more odgovoriti drugače. 11. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti (365. člen ZPP v zvezi s 30. členom ZNP).

1 www.gov.si/teme/posebni-socialno-varstveni-zavodi, stanje na dan 31. 1. 2022 2 Primerjaj razloge II Ips 51/2019.