Jedro

Ko je z lastnikom nepremičnine, ki jo je potrebno pridobiti, dosežen sporazum za nadomestilo v naravi, zakon (11. člen ZUDVGA v drugem odstavku) določa, da se pri iskanju nadomestne nepremičnine upoštevajo zahteve takšnega lastnika tako, da se z nadomestno nepremičnino njegove razmere ne bodo bistveno poslabšale v nobeni pomembni okoliščini in bo kar najbolj ustrezala njegovim interesom.

Upravičenje izbire konkretnih zemljišč je v primeru dogovora, kot je bil sklenjen v predmetnem primeru, res primarno na strani tistega udeleženca, ki jih je dolžan zagotoviti (konkretno toženke), kar pa ne pomeni, da ne more preiti na nasprotno stranko. V kolikor namreč zavezanec te svoje pravice in hkratne dolžnosti ne uresniči (izpolni), bi z vztrajanjem, da lahko nasprotna stranka (upnik) vloži le zahtevek na zagotovitev okvirno (splošno) opredeljenega zemljišča, ne pa tudi konkretno določenih parcel, njegovo pogodbeno upravičenje pomembno okrnili.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se odločba sodišča prve stopnje v točkah II, III in IV izreka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z odločbo z dne 16. 2. 2018: - dopustilo spremembo tožbe (točka I izreka), - zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženke zahteval (vse točka II izreka): - da mu v skladu s 1. odstavkom točke V. Sporazuma o odškodnini, delnem nadomestilu v naravi, izselitvi in brezplačni uporabi začasnega nadomestnega objekta z dne 5. oz. 6. 10. 2009 in notarsko overjenega dne 7. 10. 2009 v roku 15-ih dni ponudi in mu v last in neposredno posesti izroči parcele št. 1838/3 k.o. X v izmeri 1.397 m2, št. 1838/7 k.o. X v izmeri 436 m2, št. 1838/9 k.o. X v izmeri 49 m2, št. 1838/10 k.o. X v izmeri 33 m2, št. 1838/11 k.o. X v izmeri 49 m2, št. 1838/13 k.o. X v izmeri 136 m2 in št. 1838/14 k.o. X v izmeri 80 m2, kar skupno predstavlja površino 2.180 m2, - da v roku 15-ih dni na svoje stroške naroči in izvede parcelacijo parcel št. 1838/18, št. 1838/8, št. 1838/5, št. 1838/4 in št. 1838/6, vse k.o. X, in sicer tako, da bo iz parcele št. 1838/18 k.o. X nastala nova parcela, ki bo merila 82 m2, da bo iz parcele št. 1838/8 k.o. X nastala nova parcela, ki bo merila 35 m2, da bo iz parcele št. 1838/5 k.o. X nastala nova parcela, ki bo merila 3 m2, da bo iz parcele št. 1838/4 k.o. X nastala nova parcela, ki bo merila 15 m2, ter da bo iz parcele št. 1838/6 k.o. X nastala nova parcela, ki bo merila 235 m2, pri čemer naj navedeno parcelacijo izvrši na podlagi skice - predloga parcelacije, ki je bila izdelana na strani družbe G. d.o.o. dne 8. 12. 2015 in ki naj bi bila sestavni del sodbe, nato pa novo nastale parcele, ki bodo nastale iz prej navedenih parcel, izroči v last in posest tožniku, - da je dolžna v roku 15-ih dni po prejeti odločbi o parcelaciji (omenjeni v predhodni alineji tega sklepa) na preostanku zemljišč parcele št. 1838/18 in 1838/8, obe k.o. X, ki bodo ostala v njeni lasti, ter na parcelah št. 1838/16 in 1838/17, obe k.o. X, ustanoviti služnostno pravico hoje in vožnje v korist vsakokratnega lastnika parcel št. 1838/3, 1838/7, 1838/9, 1838/10, 1838/11, 1838/13 in 1838/13 in 1838/14, vse k.o. X, ter novo nastalih parcel (omenjenih v prejšnji alineji tega sklepa), - da mu je dolžna toženka v roku 15-ih dni plačati pogodbeno kazen v znesku 116.459,81 EUR z obrestmi od 31. 3. 2010 do plačila kot tudi stroške pravdnega postopka, - odločilo, da je dolžan tožnik toženki v roku 15-ih dni plačati pravdne stroške v višini 4.193,13 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po preteku 15-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (točka III izreka), - odločilo, da je dolžan tožnik stranskemu intervenientu v roku 15-ih dni plačati pravdne stroške v višini 4.727,38 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po preteku 15-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (točka IV izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo v celoti razveljavi (odpravi) in samo odloči v zadevi (s stroškovno posledico). Omenja, kako naj bi sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo in kaj naj bi izhajalo iz 12. točke obrazložitve na 19. strani sodbe. Poudarja, da je 16. 3. 2015 vložil tožbo zaradi izročitve nadomestnega zemljišča in plačila pogodbene kazni. To je bilo 30 dni pred potekom zastaralnega roka po ugotovitvi iz 12. točke obrazložitve oziroma 15 dni pred potekom z zakonom določenega zastaralnega roka, a sodišče prve stopnje v 1. točki obrazložitve (na strani 3 sodbe) namerno ni navedlo datuma vložitve tožbe. Omenja, kaj določata 365. in 369. člen OZ, in pojasnjuje, katerih delov tožbe sodišče ni upoštevalo oziroma katere naj bi bistveno spremenilo. Sodnica naj bi izločila tudi njegov predlog, da opravi glavno obravnavo in na njej izvede vse ponujene dokaze ter po opravljeni glavni obravnavi razsodi, tako kot je bilo predlagano. V nadaljevanju dobesedno povzema celotno vsebino tožbe na straneh 2 do 5. Dokazano dejstvo naj bi bilo, da je bila sprememba tožbe, vložena dne 8. 3. 2016, pravočasna iz razloga predhodno vložene tožbe dne 16. 3. 2015, ki je skladno s 365. členom OZ pretrgala zastaranje terjatve, kar pomeni, da ta ni zastarala. Odločitev o zavrnitvi zahtevka zaradi zastaranja naj bi bila neutemeljena. Ne strinja se z zavrnitvijo dokaznih predlogov oziroma razlogi v 4. točki obrazložitve. Predvsem se ne strinja z zavrnitvijo predloga po zaslišanju priče J. Ž., univ. dipl. ing. arh., pooblaščenega arhitekta Z., saj sodišče ne sme in ne more odločiti o strokovnih vprašanjih, ker za to nima javno priznane strokovne usposobljenosti. V predmetni zadevi gre izključno tudi za zelo pomembno strokovno vprašanje, katerega razjasnitev dejanskega stanja lahko pojasni samo izvedba dokaza z zaslišanjem J. Ž., ki je v svojem strokovnem mnenju o možnosti gradnje stanovanjske hiše z dvema gospodarskima objektoma na nadomestnem zemljišču podal ugotovitev in sklep, da po izvedeni grafični preverbi umestitve predvidenih objektov v prostor nadomestnega zemljišča v zaselku, ki je del naselja D., z upoštevanjem določil in pogojev Občinskega prostorskega načrta - OPN Občine M. (ki so povzeta v lokacijski informaciji) ni možna. Ne strinja se z razlogi sodišča v 10. točki obrazložitve, da primerjava obeh zahtevkov (z dne 16. 3. 2015 in z dne 8. 3. 2016) pokaže, da gre pri drugem zahtevku za bistveno spremembo vsebine zahtevka. Pri zahtevku z dne 8. 3. 2016 gre izključno samo za modifikacijo, preciziranje oziroma konkretizacijo zahtevka skupne površine 2.550 m2. Oba tožbenega zahtevka temeljita na isti pravni podlagi, in sicer na 1. odstavku V. točke Sporazuma o odškodnini, delnem nadomestilu v naravi, izselitvi in brezplačni uporabi začasnega nadomestila objekta z dne 5. oz. 6. 10. 2009 in notarsko overjenega dne 7. 10. 2009. Zavrnitvi tožbenega zahtevka v 4. točki izpodbijane sodbe nasprotuje iz razloga, ker toženka do 30. 3. 2010 ni pravilno izpolnila svoje zaveze in obveznosti tako, kot določa prvi odstavek V. točke Sporazuma. Dokazano naj bi bilo, da na ponujenem nadomestnem zemljišču po Pogodbi o izročitvi nadomestnega zemljišča za dosego javne koristi, vročene tožniku dne 30. 3. 2010 s strani toženke, ni možno pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo nadomestnega stanovanjskega objekta in dveh gospodarskih objektov, kar naj bi jasno izhajalo iz ugotovitev in sklepa, izdelanega strokovnega mnenja z dne 24. 10. 2014 o možnosti gradnje stanovanjske hiše z dvema gospodarskima objektoma na nadomestnem zemljišču J. Ž., ki je bilo toženki vročeno s predlogom za sporazumno ureditev premoženjskopravnih razmerij. Na koncu izpodbija tudi stroškovno odločitev v III. in IV. točki izreka. Poudarja, da je sodišče stranskemu intervenientu priznalo nagrado za sestavo prve in druge pripravljalne vloge, ki naj bi jih slednji dobesedno prepisal iz prve in druge pripravljalne vloge tožene stranke. Na vse to je v svojih vlogah z dne 8. 3. 2016 in z dne 6. 5. 2016 že opozoril. 3. Toženka in stranski intervenient sta v svojih odgovorih predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu z drugim odstavkom 184. člena ZPP1 govorimo v primeru spremembe istovetnosti zahtevka, povečanja obstoječega zahtevka ali uveljavljanja drugega zahtevka poleg obstoječega o spremembi tožbe. Sodišče prve stopnje v okviru 10. točke obrazložitve izpodbijane odločbe pojasnjuje, zakaj naj bi tožnik v vlogi z dne 8. 3. 2016 (ob tem da naj bi dejanska in pravna podlaga ostali enaki) spremenil istovetnost v tožbi postavljenega zahtevka.

6. Medtem ko je tožnik v 1. točki tožbenega izreka na temelju prvega odstavka V. točke s toženko sklenjenega Sporazuma o odškodnini, delnem nadomestilu v naravi in brezplačni uporabi začasnega nadomestnega objekta z dne 6. 10. 2009 (v nadaljevanju Sporazum) od slednje zahteval, da mu ponudi oziroma v last izroči nadomestno enovito – povezano nezazidano stavbno in kmetijsko zemljišču na ožjem območju D. pri M. skupne površine 2550 m2,2 je tekom postopka, in sicer v vlogi z dne 8. 3. 2016 to nadomestil z navedbo konkretnih parcel oziroma njihovih delov (v skupni površini 2550 m2). To pa po mnenju tega sodišča po vsebini ne pomeni spremembe istovetnosti prvotno postavljenega zahtevka, ampak zgolj njegovo natančnejšo (dodatno) opredelitev. Zahtevek namreč (kot ugotavlja samo sodišče prve stopnje) še vedno temelji na isti dejanski in pravni podlagi, konkretno določbi prvega odstavka V. točke Sporazuma, njegova bistvena vsebina pa je (prav tako še vedno) izročitev (zagotovitev) enakovrednega nadomestnega zemljišča3 (iz relevantnega območja), ki pa je sedaj opredeljeno tudi z navedbo točno določenih parcel oziroma njihovih delov. Upoštevaje ta širši vidik zato ni moč pritrditi zaključku sodišča prve stopnje (glej 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), da imamo opraviti s procesno situacijo, ki je primerljiva z vložitvijo nove tožbe in ki bi pomenila, da je potrebno zastaranje s pripravljalno vlogo postavljenega zahtevka upoštevati glede na datum njene vložitve. Ker gre za uveljavljanje v bistvenem enakega zahtevka, je bilo z vložitvijo tožbe dne 16. 3. 2015 pretrgano zastaranje (365. člen OZ4) tudi glede zahtevka opredeljenega v pripravljalni vlogi. To pa z ozirom na ugotovitve sodišča prve stopnje (v 12. točki obrazložitve izpodbijane odločbe) o začetku teka zastaranja pomeni, da (kot to poudarja pritožba) ta zahtevek5 ni zastaral. 7. Preuranjena je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka na plačilo pogodbene kazni. Tožnik je glede omenjenega zahtevka, katerega podlaga je tretji odstavek V. točke Sporazuma, zatrjeval, da toženka do vključno dne 30. 3. 2010 dogovorjene obveznosti izročitve (zagotovitve) enakovrednega nadomestnega zemljišča (na katerem bi si na svoje stroške zgradil stanovanjski objekt in dva gospodarska objekta) ni izpolnila. Toženka je na drugi strani v odgovoru na tožbo zatrjevala, da je A. (to je stranski intervenient) s ponudbo z dne 29. 3. 2010, kateri so bili priloženi štirje izvodi Pogodbe o izročitvi nadomestnega zemljišča za dosego javne koristi (v nadaljevanju Pogodba), tožnika pozval k njenemu podpisu, s čimer naj bi bila obveznost iz Sporazuma izpolnjena. Tožnik pa je v zvezi s tem že v tožbi poudaril, da v poslani Pogodbi predvidena (nadomestna) zemljišča ne izpolnjujejo pogojev predvidenih v prvem odstavku V. Sporazuma, kar je tudi konkretno obrazložil, pri tem pa se skliceval na strokovno mnenje o možnosti gradnje na nadomestni parceli v D., ki ga je po njegovem naročilu dne 24. 10. 2014 izdelala družba B. d.o.o.6 (obenem pa predlagal tudi zaslišanje J. Ž., ki naj bi ga izdelal, in pri zaslišanju katerega vztraja tudi v pritožbi). Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotavlja, da je moč ugotovitve razvidne iz omenjenega mnenja upoštevati zgolj kot tožnikove navedbe, a na drugi strani okoliščine, da je dokazno breme glede trditve, da je svojo obveznost iz Sporazuma pravilno izpolnila, na toženki, ni dosledno upoštevalo.

8. V zadnjem stavku prvega odstavka V. točke Sporazuma je bilo dogovorjeno, da mora biti nadomestno zemljišče, ki ga je dolžna toženka tožniku ponuditi, enakovredno razlaščenim nepremičninam. Sodišče prve stopnje, ki v 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe upravičeno pritrjuje navedbam toženke, da v tem oziru ne more iti za enakost, ampak „zgolj“ enakovrednost (zemljišč), je obrazloženo zaključilo, da naj bi slednja s predhodno omenjeno ponudbo zadostila tudi omenjenemu pogoju. Že v 9. točki obrazložitve pa je tudi izpostavilo, da iz razloga, ker so bila obravnavana vprašanja v predmetni zadevi s Sporazumom urejena drugače, 10. in 11. člen Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (ZUDVGA)7 ne moreta biti upoštevna v smislu izbora nepremičnine oziroma plačila odškodnine. Pritrditi gre sicer sodišču prve stopnje, da je primaren vir za odgovor na ta vprašanja med pravdnima strankama sklenjeni Sporazum,8 kar pa ne pomeni, da določb ZUDVGA (za 10. in 11. člen katerega sodišče prve stopnje hkrati izrecno ugotavlja, da predstavlja pravno podlago za sklenitev Sporazuma) glede na vsebino, ki jo ureja, ni moč uporabiti za razumevanje (razlago) določb Sporazuma oziroma konkretno pojma „enakovrednega zemljišča“. Tako drugi odstavek 10. člena omenjenega zakona predvideva, da je potrebno pri določanju (pravične) odškodnine za primer porušitve objekta odškodnini, določeni po drugih predpisih, dodati vrednost (katero ugotovi sodni cenilec), ki zagotavlja nadomestni objekt v enaki velikosti, funkciji in kvaliteti gradnje, skladno z veljavnimi standardi in predpisi. Enajsti člen istega zakona, ki pride v poštev v primeru, ko je z lastnikom nepremičnine, ki jo je potrebno pridobiti, dosežen sporazum za nadomestilo v naravi, pa v drugem odstavku določa, da se pri iskanju nadomestne nepremičnine upoštevajo zahteve takšnega lastnika tako, da se z nadomestno nepremičnino njegove razmere ne bodo bistveno poslabšale v nobeni pomembni okoliščini in bo kar najbolj ustrezala njegovim interesom. Po mnenju tega sodišča obe določbi (in sicer vsaka z vidika dejanskega stana, ki ga urejata) jasno kažeta, da je potrebno tudi pri razumevanja pojma „enakovrednosti“, kot je bil uporabljen v Sporazumu, izhajati iz vsebinske primerljivosti zemljišč. Ta mora biti podana (tudi) v tem, da takšnemu lastniku na ponujenih zemljiščih omogoča gradnjo objektov, ki bodo po funkciji, velikosti in kvaliteti v bistvenem enakovredni (vsebinsko primerljivi), zaradi česar njegov položaj (tudi) v tem oziru ne bo bistveno poslabšan.

9. Da takšnih nadomestnih objektov na ponujenih zemljiščih ne more zgraditi, je tožnik izpostavljal že v tožbi. Pri tem je kot prvi razlog izpostavil okoliščino, da to ni možno zaradi same oblike zemljišča, v zvezi s čimer se je (prav tako) skliceval na ugotovitve iz predloženega strokovnega mnenja z dne 24. 10. 2014 (ki glede oblike in velikosti ponujenega zemljišča z vidika nadomestne gradnje vsebuje različne konkretizirane pomisleke). Sodišče prve stopnje je (glej 16. točko obrazložitve izpodbijane sodbe) konkretne razloge podalo glede pomislekov o ne-zagotovitvi dostopa do javne poti in minimalnega odmika od sosednji parcel, v ostalem pa je kot bistveno izpostavilo, da Sporazum ne vsebuje kriterijev „nove domačije“ oziroma „avtohtoni tip domačije“ oziroma drugih,9 ki jih omenja mnenje z dne 24. 10. 2014. To pa v predmetni zadevi ni ključnega pomena. Kot je bilo prej omenjeno, je bistveno to, da morajo biti ponujena (zagotovljena) zemljišča takšna, da bodo tožniku omogočila gradnjo objektov, ki bodo lahko po svoji funkciji, velikosti in kvaliteti v bistvenem primerljivi s prejšnjimi. Z vidika te okoliščine pa sodišče prve stopnje toženkine trditve o pravilni izpolnitvi obveznosti dokazno ni presojalo oziroma potrebnega dokaznega postopka v tem oziru ni izvajalo.10

10. Sodišče prve stopnje je v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe glede tožnikovega zahtevka, kot ga je opredelil v vlogi z dne 8. 3. 2016 in s katerim od toženke zahteve izročitev točno določenih parcel oziroma njihovih delov,11 povsem na kratko (v okviru pojasnjevanja, zakaj gre po mnenju sodišča za spremembo tožbe) pripomnilo, da upoštevaje Sporazum slednji takšnega upravičenja nima in da lahko od toženke zahteva zgolj novo ponudbo z ustreznimi nepremičninami. Ker pa je po mnenju tega sodišča odgovor na to vprašanje odvisen tudi od okoliščine, ali je toženka svojo obveznost iz prvega odstavka V. točke Sporazuma izpolnila pravilno, sodišču prve stopnje brez zadržka ni moč pritrditi. Upravičenje izbire konkretnih zemljišč je v primeru dogovora, kot je bil sklenjen v predmetnem primeru (glej prvi odstavek V. točke Sporazuma) res primarno na strani tistega udeleženca, ki jih je dolžan zagotoviti (konkretno toženke), kar pa ne pomeni, da ne more preiti na nasprotno stranko. V kolikor namreč zavezanec te svoje pravice in hkratne dolžnosti ne uresniči (izpolni), bi z vztrajanjem, da lahko nasprotna stranka (upnik) vloži le zahtevek na zagotovitev okvirno (splošno) opredeljenega zemljišča,12 ne pa tudi konkretno določenih parcel, njegovo pogodbeno upravičenje pomembno okrnili.

11. Iz vseh omenjenih razlogov je bilo potrebni tožnikovi pritožbi ugoditi, odločbo sodišča prve stopnje v točkah II, III in IV izreka (torej sodbo) razveljaviti13 ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). V novem sojenju naj sodišče prve stopnje v zvezi s ključno sporno okoliščino, ali je toženka svojo obveznost iz prvega odstavka V. točke Sporazuma izpolnila pravilno, izvede potrebne s strani pravdnih strank predlagane dokaze (potreben dokazni postopek), na podlagi dokazno podprtih zaključkov pa nato odloči o tožnikovih zahtevkih.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Ki naj bi bilo enakovredno razlaščenim nepremičninam. 3 In ne (sicer hkrati zahtevani) pacelacija ter ustanovitev služnostne pravice hoje in vožnje, ki imata v razmerju do tega bistvenega (osrednjega) dela zahtevka zgolj instrumentalen pomen (namen). 4 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami. 5 V kolikor bo v nadaljevanju sojenja ugotovljeno, da tožniku po materialnem pravu v resnici gre (glej 10. točko obrazložitve tega sklepa). 6 Glej prilogo A12. 7 Uradni list RS, št. 35/1995, s kasnejšimi spremembami. 8 Ne-nazadnje tožnik v predmetni pravdi uveljavlja izpolnitev toženkine obveznosti iz Sporazuma. 9 Ki naj jih pri ugotavljanju enakovrednosti zato ne bi bilo moč upoštevati. 10 Glede na to, da je šlo primarno za njeno dokazno breme, je toženka v zvezi s trditvijo, da so bila tožniku ponujene enakovredne nadomestne nepremičnine (v skladu z določbami Sporazuma), v odgovoru na tožbo oziroma v vlogi z dne 29. 1. 2016 predlagala tudi postavitev ustreznih izvedencev. 11 Posledično pa tudi parcelacijo in ustanovitev služnostne pravice na določenih nepremičninah. 12 Realizacija katerega (oziroma točneje sodbe, ki bi mu sledila) bi v izvršilnem postopku v najboljšem primeru povzročila nemalo težav. 13 Ker so bili v tem okviru predlagani tudi dokazi s postavitvijo izvedencev, bi to sodišče pomanjkljivosti oziroma potrebni dokazni postopek samo bistveno težje dopolnjevalo.