Jedro

Tožnik opravlja dela voznika tovornega vozila ter ključavničarska dela v družbi, katere edini družbenik in prokurist je. Začasna nezmožnost za delo se ugotavlja glede na delo, ki ga je pretežno opravljal, to je delo voznika tovornega vozila ter ključavničarska dela, ne pa delo prokurista.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 26. 8. 2011 in delno odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 18. 7. 2011 glede odločitve, da je bil tožnik od 21. 7. 2011 dalje zmožen za delo. Razsodilo je, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela tudi od 21. 7. 2011 do 14. 12. 2011 za polni delovni čas.

Zoper sodbo se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožila tožena stranka in smiselno predlagala, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da je tožnik v tožbi in v postopku pri sodišču prve stopnje navajal, da je njegovo delo voznik tovornjaka. Dejansko pa je edini družbenik delodajalca družbe A. d.o.o. in obenem prokurist, direktor družbe pa je tožnikova soproga. Izvedenec, ki ga je postavilo sodišče prve stopnje, je ugotovil, da tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen za delo voznika tovornjaka, lahko pa bi opravljal drugo, pretežno sedeče delo z malo hoje. V evidenci v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavljenih oseb je tožnik prijavljen s poklicem orodjar ter nazivom delovnega mesta ključavničar. Iz listine, ki jo je tožnik predložil 19. 12. 2011 z nazivom opis del in nalog pa izhaja, da je naziv delovnega mesta prokurist, voznik tovornega vozila in ključavničar. Iz podatkov AJPES se vidi, da je tožnik dejavnost v letu 2008 preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo z dvema zaposlenima oseba. Prokuro ureja Zakon o gospodarskih družbah v določbah o zastopanju. Prokurist lahko opravlja vsa dejanja, ki sodijo v pravno sposobnost družbe, razen odsvojitev in obremenitev nepremičnin, tako ima prokurist vsa pooblastila zakonitega zastopnika, z izjemo navedene omejitve. Delo voznika tovornjakov je v spornem obdobju za tožnikovega delodajalca opravljalo več drugih voznikov oziroma samostojnih podjetnikov, vozila je tudi tožnikova žena kot direktorica družbe. V sodnem registru vpisan status prokurista družbe pomeni določeno odgovornost osebe do družbe, zaposlenih ter odgovornost za vodenje poslov družbe. Če je vožnje opravljala direktorica, je logično, da je v tem času poslovanje družbe vodil prokurist. Sodišče je odločitev zmotno oprlo na ugotovitev o tožnikovem dejanskem delu, ki ni voznik tovornjaka.

V odgovoru na pritožbo tožnik predlaga zavrnitev pritožbe in navaja, da dejansko opravlja delo voznika tovornega vozila. Kot prokurist je v sodni register vpisan le zaradi statusa družbenika. Za vodenje družbe je, tudi ob upoštevanju izobrazbe, usposobljena njegova žena, čeprav tudi ona dejansko vozi tovorno vozilo. Kot prokurist posebnega dela nima, kar dokazuje normalno poslovanje družbe tudi v času tožnikove daljše odsotnosti zaradi poškodbe, ko je bil na zdravljenju.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni bilo bistvenih kršitev, na katere je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – Odl. US, 121/08 – Skl. US, 57/09 – Odl. US, 12/10 – Odl. US, 50/10 – Odl. US in 107/10 – Odl. US) sodišče druge stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti.

Sodni izvedenec – specialist medicine dela, prometa in športa, ki ga je z namenom ugotovitve zmožnosti za delo postavilo sodišče prve stopnje, je kot opis tožnikovega dela upošteval delovno mesto voznika tovornega vozila – kiper prevozi – dovoz in odvoz gradbenega materiala na gradbišče ter ključavničarska dela, kar je vključevalo delo na terenu, varjenje ter izdelavo in postavljanje jeklenih konstrukcij. Na osebnem pregledu je tožnik izvedencu pojasnil, da je po poklicu strojni ključavničar, vseh 20 let delovne dobe pa je kot samostojni podjetnik opravljal tovorne prevoze, pojasnil je tudi, da družba razpolaga s tremi tovornjaki, od katerih je enega vozil sam in ves čas opravljal delo kot podizvajalec za B.. Opisal je tudi obremenitve pri delu voznika tovornjaka. Na podlagi pregleda medicinske dokumentacije, osebnega pregleda in ob upoštevanju zahtev delovnega mesta je izvedenec ocenil, da je bil tožnik v obdobju od 21. 7. 2011 do 14. 12. 2011 za delo voznika tovornjaka C in E kategorije nezmožen. V pripombah k izvedenskemu mnenju tožena stranka ni navajala, da zmožnost za delo ni bila ocenjena glede na dejansko delo, ki ga tožnik opravlja, pač pa je vztrajala, da pri tožniku ni šlo za takšno začasno nezmožnost, ki bi mu onemogočala delo voznika oziroma preprečevala celo, da bi lahko stisnil pedalo za sklopko. Trdila je, da izpoved o bolečinah ni objektivno podprta, ker specialist – izvedenec ob osebnem pregledu ni ugotovil bistvenih atrofij mišic, ki bi kazale na nezmožnost funkcije noge.

Posebej je ob zaslišanju izvedenec pojasnil, da je začasno zadržanost od dela potrebno ocenjevati glede na relativno nezmožnost opravljati delo, ki je odvisna od konkretnega delovnega mesta in obremenitev pri takšnem delu. Tožnik bi sicer bil zmožen opravljati ustrezno pretežno sedeče delo, ki pa ga v okviru poklica voznika tovornjaka ni. Ne gre le za nezmožnost upravljanja naprav v tovornjaku, pač pa tudi za ovire pri nakladanju in razkladanju tovornjaka in gibanju po delovišču, po neravnem terenu in podobno. V vseh zapisih kirurgov travmatologov pred in po obravnavanem obdobju je bila ugotovitev, da je pri tožniku stanje enako, zato je izvedenec prepričljivo navedel, da prekinitev začasne zadržanosti od dela od 21. 7. do 14. 12. 2011 ni utemeljena. Skliceval se je na izvid travmatologa, da tožnik ni bil zmožen vožnje kamiona. Nenazadnje je pomembno zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev z dne 22. 8. 2011, izdano po specialistu medicine dela, kjer je ugotovitev, da tožnik začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delo voznika C in E kategorije, predvidoma do jeseni 2011, ko bo travmatolog odstranil osteosintetski material. Delo voznika tovornjaka, tudi če se ne opravlja izključno oziroma ves delovni čas, je povezano s posebnimi nevarnostmi za sodelavce in ostale udeležence v prometu, zato mora biti ocena zdravstvene zmožnosti brez slehernega dvoma in mora temeljiti na popolni zmožnosti voznika, da hitro in neovirano postopa tudi ob nepredvidenih dogodkih v prometu.

Trditve v pritožbi, da bi se zdravstvena zmožnost morala ugotavljati glede na delo prokurista so neutemeljene, ker tožena stranka v predsodnem postopku in v postopku pri sodišču prve stopnje niti ni zatrjevala in tudi ni predlagala dokazov, da je tožnik, ob upoštevanju obsega dejavnosti družbe A. d.o.o., s pretežnim ali celo polnim delovnim časom opravljal le funkcijo prokurista oziroma zastopnika. Iz podatkov sodnega oziroma poslovnega registra na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (priloga B/2) se vidi, da je tožnik od 5. 12. 2007 edini družbenik družbe A., d.o.o. ter da je od navedenega datuma vpisan v register tudi kot prokurist. Prokura še ne pomeni, da tožnik v manjši družbi, kakršna je A. d.o.o. ni opravljal dejavnosti, za katere je družba registrirana. Iz poslovnega imenika (priloga B/3) izhaja, da je dejavnost družbe cestni tovorni promet, specializirane prevozne storitve ter dajanje vozil za prevoz blaga v najem, skupaj z voznikom. Prokurist v smislu definicije iz Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. l. RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 – Skl. US in 32/12) ne pomeni delovnega mesta v okviru opravljanja dejavnosti družbe in tudi ne pomeni, da se prokura lahko opravlja kot polna zaposlitev. Prokura oziroma prokurist niti ni delovno mesto, ki bi bilo navedeno v Uredbi o standardni klasifikaciji poklicev 2008 (Ur. l. RS, št. 50/2010). Določbe o prokuri so v poglavju o zastopanju, prokura omogoča opravljanje pravnih dejanj, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Torej prokura ne pomeni notranjega opravljanja dejavnosti družbe, pač pa zastopanje navzven, nasproti tretjim pri opravljanju pravnih dejanj. Tožena stranka ni zatrjevala in tudi ne dokazala, da bi bil pri družbi obseg pravnih dejanj tolikšen, da bi omogočal in bi bilo to ekonomsko racionalno, zaposlitev tožnika s polnim delovnim časom.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da tožnik, tudi z upoštevanjem varnosti prometa, ni bil zmožen opravljati dela, ki ga je pretežno opravljal in je zato pravilno upoštevalo mnenje izvedenca ter ugotovilo začasno zadržanost od dela za celotno sporno obdobje do 14. 12. 2011, v skladu z zahtevkom, postavljenem na naroku istega dne.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo.